SPOROČILO ZA MEDIJE:

Vrata odprl Mednarodni center za trajnostno gradnjo (MCTG) – Zaživela pobuda G Zero – Prvič uporabljena inovativna rešitev GE4ZERO

Rogaška Slatina, 21. maj – Skupina GIC je danes uradno odprla vrata Mednarodnega centra za trajnostno gradnjo (MCTG), ki ni le sodobna poslovna stavba, temveč „živi laboratorij“ za nizkoogljično gradnjo prihodnosti. Ob odprtju je več kot dvajset vodilnih predstavnikov panoge pristopilo k zavezi pobude G Zero in s tem izrazilo podporo razvoju nove gradbene kulture, utemeljene na merljivih okoljskih rezultatih, odgovornosti in razmišljanju brez izgovorov. Podjetje je predstavilo tudi prelomni sistem GE4ZERO, plod slovenskega znanja in partnerstva s podjetjem Dewesoft.

MCTG je zasnovan kot referenčni objekt, kjer so materiali, konstrukcija, energija in upravljanje povezani v celovit sistem. Stavba služi kot orodje za razvoj, testiranje in dokazovanje, da je mogoče graditi drugače, ter hkrati kot »živi laboratorij«, v katerem se v praksi preverjajo rešitve za gradnjo prihodnosti, od energetske učinkovitosti in zmanjševanja emisij do uporabe umetne inteligence pri upravljanju stavb ter razvoja novih standardov trajnostne gradnje. Ena izmed inovativnih tehnoloških rešitev, ki jih uvaja stavba, je tudi v sodelovanju s podjetjem Dewesoft razvita rešitev podzemnega termalnega hranilnika, ki preko globinskih geosond poleti akumulira odvečno toploto, pozimi pa jo uporablja za ogrevanje z minimalno porabo energije.

Direktor podjetja GIC Gradnje, dr. Rok Cajzek, je ob otvoritvi poudaril, da dogodek ne pomeni le konca gradnje objekta, temveč „zalet za novo dobo gradbeništva“. V osrednjem nagovoru je izpostavil nujnost premika od teorije k dejanski operativi: „Naša vizija je jasna: ustvarjamo novo gradbeno kulturo, ki temelji na odgovornosti do okolja in merljivih rezultatih. MCTG je prvi korak na tem pohodu. Tukaj dokazujemo, da je mogoče graditi brez izgovorov, z uporabo napredne tehnologije in s ciljem, da stavba skozi svojo celotno življenjsko dobo čim manj obremenjuje okolje, hkrati pa nudi vrhunsko udobje uporabniku.«

V okviru dogodka je potekala tudi strokovna razprava s predstavniki Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Gradbenega inštituta ZRMK in Gospodarske zbornice Slovenije, kjer so sogovorniki poudarili potrebo po razvoju lastnih slovenskih standardov trajnostne gradnje ter tesnejšem povezovanju med stroko, industrijo in državo. Razprava je posebej izpostavila tudi pomen drugačnega razumevanja trajnostnih standardov; ne zgolj skozi načrtovalske certifikate, temveč predvsem skozi dejansko uporabo, upravljanje in delovanje stavbe skozi čas. Ključno vprašanje trajnostne gradnje tako postaja merjenje resničnega vpliva stavbe skozi njen celoten življenjski cikel, od izbire materialov do dolgoročne operativne učinkovitosti.

Pobuda G Zero nastaja kot odgovor na izzive gradbenega sektorja, ki sodi med največje porabnike energije in vire emisij CO₂. Cilj pobude je spodbuditi premik od deklarativne trajnosti k merjenju dejanskega vpliva stavb skozi njihov celoten življenjski cikel: od izbire materialov in gradnje do upravljanja, prilagodljivosti in končne razgradnje.

K pobudi G Zero, ki je zaveza sodelovanja pri razvoju nove trajnostne kulture gradbeništva, so že pristopili ključni partnerji: Alpacem Cement, Art Rebel 9, Dewesoft, GIC GRADNJE, Gospodarska zbornica Slovenije, Gradbeni inštitut ZRMK, Građevinski i arhitektonski fakultet Osijek, Hilti, Intra Lighting, Loxone, Lumar, Nioma, Spegra, Univerza Alma Mater Europae, UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, UM Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Unicredit Banka Slovenija, Wienerberger, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala ter Združenje SiBim. Ob odprtju centra je Skupina GIC predstavila tudi širšo družbeno pobudo G Zero Krila, sklad za podporo mladim športnikom, kulturnikom in znanstvenikom, s katerim želijo prispevati k razvoju talentov in ustvarjanju okolja, v katerem imajo mladi več priložnosti za razvoj svojih potencialov.

Več informacij o pobudi G Zero: G Zero
Dodatne informacije:Urša Cajzek, ursa.cajzek@gic.si; +398 51 206 918

Mednarodni center za trajnostno gradnjo (MCTG) kot razvojni in demonstracijski objekt

KLJUČNE TEHNOLOŠKE REŠITVE
MCTG je zasnovan kot referenčni objekt prihodnje gradnje, kjer so materiali, energija, digitalizacija in uporabniška izkušnja povezani v enovit sistem upravljanja. Stavba deluje kot razvojna platforma za preverjanje trajnostnih rešitev v realnem okolju.

Ključne tehnološke in trajnostne značilnosti objekta:

• Inovativni sistem GE4ZERO: V sodelovanju s podjetjem Dewesoft Inspiretech je bila razvita rešitev za spremljanje in optimizacijo energetske izrabe tal. V praksi to pomeni shranjevanje energije za kasnejšo uporabo: sistem BTES deluje kot podzemni termalni hranilnik, ki preko globinskih geosond poleti akumulira odvečno toploto, pozimi pa jo uporablja za ogrevanje z minimalno porabo energije. Tehnologija je bila prvič preizkušena v Trbovljah, tukaj v MCTG pa se predstavlja v izpopolnjeni in nadgrajeni izvedbi kot del realnega energetskega sistema objekta.  Partnerstvo poudarja pomen lokalnega sodelovanja in implementacijo najnaprednejših merilnih rešitev v gradbeno panogo.
• Multimodalna in fleksibilna zasnova – prostori, ki se prilagajajo življenju: Stavba nima toge namembnosti; njena zasnova omogoča enostavne reorganizacije prostorov, kar podaljšuje življenjsko dobo objekta in zmanjšuje potrebo po prihodnjih prenovah. Ta pristop poudarja pomen premišljenega načrtovanja za dolgoročno uporabnost in optimalno delovanje stavbe in udobje uporabnikov.
• Pametno upravljanje z UI in digitalizacija: MCTG upravlja napreden pametni sistem, ki s pomočjo umetne inteligence v realnem času prilagaja delovanje stavbe, od porabe energije do prezračevanja, senčenja in osvetlitve. Na podlagi podatkov, kot sta kakovost zraka in količina svetlobe, se stavba samodejno odziva na zunanje pogoje in potrebe uporabnikov. Poseben poudarek je na t. i. human-centric pristopu: razsvetljava sledi naravnemu biološkemu ritmu človeka, kar zmanjšuje utrujenost ter izboljšuje počutje in produktivnost. Uporabniki tehnologije ne zaznavajo kot takšne; občutijo jo kot stabilno klimo, prijetno svetlobo in splošno višjo kakovost bivanja.
• Okoljska zaveza skozi materiale: Uporabljen je nizkoogljični beton z do 30 % nižjim ogljičnim odtisom. Notranjost stavbe namenoma nima dodatnih oblog (vidni beton), kar pomeni manj porabljenih materialov in manj vzdrževanja v prihodnosti.
• Energetska samozadostnost in krožni sistemi
  Objekt vključuje fotovoltaiko, baterijske hranilnike energije in lastno energetsko skupnost, zaprt kisikov krog. Vzpostavljen je tudi sistem zbiranja in čiščenja meteornih voda za ponovno uporabo.

MCTG temelji na pristopu celotnega življenjskega cikla stavbe: od načrtovanja in izbire materialov do uporabe, prilagodljivosti in končne razgradnje. Cilj centra je razvoj rešitev, ki trajnost ne razumejo kot dodatek, temveč kot osnovno logiko gradnje prihodnosti.

MCTG na kratko

• površina: 4.000 m²
• energijska samozadostnost: skoraj nič-energijska hiša
• zmanjšanje emisij: skoraj nič-emisijka zgradba
• tehnološke rešitve: nizkoogljični beton, GE4ZERO, AI upravljanje stavbe, Human Centric Lighting, fotovoltaika, baterijski hranilniki, energetska skupnost, vodni zalogovniki, sistem ponovne uporabe meteornih voda

 Dodatne informacije:

Urša Cajzek, ursa.cajzek@gic.si, 051 206 918