Ljubljana, 26. maj 2026 – Na Gospodarski zbornici Slovenije ta teden poteka obsežen tridnevni strokovni izobraževalni dogodek v okviru projekta LIFE IP Restart, namenjen krepitvi zmogljivosti za prehod v krožno gospodarstvo v gradbeništvu. Program združuje predstavnike gospodarstva, strokovnih institucij, javnega sektorja, projektantov, izvajalcev, investitorjev ter druge ključne deležnike, ki sodelujejo pri preobrazbi gradbenega sektorja v smeri učinkovitejše rabe virov, večje krožnosti in trajnostnega razvoja.
Drugi dan dogodka, ki je osredotočen na kompetence, standarde in digitalna orodja za krožno gradbeništvo, je z uvodnim keynote nagovorom vezanim na CE PRINCE aktivnosti GZS ZGIGM strokovne službe,odprla mag. Valentina Kuzma iz GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) s predstavitvijo pogleda gospodarstva na ključne sistemske izzive prehoda. V uvodnem nastopu je bilo poudarjeno, da krožni prehod v gradbeništvu ni več zgolj okoljska ambicija ali vprašanje ravnanja z odpadki, temveč vse bolj vprašanje konkurenčnosti, produktivnosti, kompetenc, regulativne pripravljenosti in sposobnosti izvedbe.
Če je bil prvi dan dogodka namenjen predvsem temeljnim vsebinam krožnega gradbeništva – zakonodaji, ravnanju z gradbenimi odpadki, upravljanju z materiali, stranskimi proizvodi, prenehanju statusa odpadka, okoljskim in varnostnim vidikom recikliranih materialov ter vprašanjem mineralnih surovin – je drugi dan odprl vprašanje praktične izvedljivosti takšnega prehoda v realnem poslovnem okolju. V predstavitvi GZS ZGIGM je bilo izpostavljeno, da gradbeni sektor danes ni pod pritiskom le okoljskih zahtev, temveč hkratne transformacije poslovnih modelov, digitalizacije, novih pravil za dajanje proizvodov na trg, javnega naročanja, ESG pričakovanj ter potrebe po višji produktivnosti in boljšem upravljanju virov. Poseben poudarek je bil namenjen kompetencam kot sistemski infrastrukturi prehoda. Prehod v krožno, nizkoogljično in digitalno gradbeništvo zahteva bistveno širšo prenovo kompetenčnega modela sektorja – ne le pri vodstvenih in projektantskih profilih, temveč tudi pri izvajalskih poklicih, kjer bodo nove zahteve vplivale na ravnanje z materiali, selektivno demontažo, ponovno uporabo komponent, uporabo digitalnih gradbiščnih orodij, sledljivost in kakovost izvedbe. Predstavljena je bila tudi aktualna vloga CPI RS in področnega odbora za gradbeništvo in rudarstvo, kjer že potekajo aktivnosti prenove poklicnih standardov in razmislek o vključevanju novih zelenih, digitalnih in krožnih kompetenc v kvalifikacijski sistem gradbenih poklicev.
Dogodek drugega dne sicer vključuje vrsto strokovnih vsebin, med drugim predstavitve o:
Pomemben poudarek keynote nagovora GZS ZGIGM je bil namenjen tudi vlogi javnega naročanja kot mehanizma, ki lahko bistveno vpliva na razvoj trga. Okoljsko in krožno zahtevni gradbeni projekti po mnenju gospodarstva upravičeno odpirajo vprašanje, kako lahko javni naročniki ob spoštovanju načel sorazmernosti, objektivne preverljivosti in povezave s predmetom naročila bolj sistematično vključujejo zahteve glede kompetenc, kakovosti in organizacijske sposobnosti izvajalcev. Dogodek je pritegnil približno 45 udeležencev iz zelo raznolikega kroga organizacij, kar potrjuje naraščajoč interes za krožno gospodarstvo v gradbeništvu. Med udeleženci so bili predstavniki državne uprave in javnega sektorja (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo – MOPE, Direkcija RS za infrastrukturo, DRI upravljanje investicij, Komunala Kranj, Mestna občina Ajdovščina, Javno podjetje Nigrad), raziskovalnih in strokovnih institucij (ZAG, UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, UM, SIST, GS1 Slovenija), razvojnih in projektantskih organizacij (DeltaPlan, Projektivni biro K&T, GeoZS, Tehnološki park Ljubljana), proizvajalcev gradbenih materialov in industrije (Alpacem Cement, Cinkarna Celje, Belinka Perkemija, IMP, Nivo EKO, ZenTeh, GBEH, CCS Labs), investitorjev in upravljavcev nepremičnin ter gradbenih podjetij. Sodelovali so tudi predstavniki GZS, strokovnih združenj in drugih organizacij, ki aktivno soustvarjajo prehod slovenskega gradbenega sektorja v smeri večje krožnosti, digitalizacije in trajnostnega razvoja.
Jutri, 27. maja 2026, se tridnevni program nadaljuje s 2. sejmom krožnega financiranja in delavnico “Krožnost kot investicija”, kjer bo poudarek na ekonomskem in finančnem vidiku krožnega prehoda. Udeleženci bodo obravnavali krožno financiranje kot nacionalno razvojno prioriteto, finančne instrumente za podporo podjetjem, aktualne razpise, materialne banke, digitalne potne liste materialov, javnonaročniške vidike krožne rabe materialov ter pomen ESG podatkov za konkurenčnost, upravljanje tveganj in dostop do financiranja.
GRADIVA: s klikom TUKAJ
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.