PODPISNIKI KPGD:

Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, 
Dimičeva 13, Ljubljana, 
ki ga zastopa predsednik Upravnega odbora Branko Žiberna  in 
Združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za gradbeništvo, 
Dimičeva 9, Ljubljana, 
ki ga zastopa predsednik Odbora Lovrenc Krapež 

in

kot predstavnik delavcev:
Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, 
Dalmatinova 4, Ljubljana, 
ki ga zastopa predsednik Franc Niderl in
Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije, 
Trg OF 14, 1000 Ljubljana, 
ki ga zastopa predsednik Anton Turk 

PISRS ČISTOPIS KPGD

Spremembe in dopolnitve:   KOLEKTIVNE POGODBE  GRADBENIH DEJAVNOSTI  (Uradni list RS, št.101/15, 80/17, 5/19, 81/19, 67/21, 6/22, 87/22, 159/22 in 67/23)

OZADJE sprejema trenutne KPGD:
Delodajalski organizaciji GZS in ZDS sta avgusta 2013 pisno odpovedali Kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti, ki je prenehala veljati 14.12.2013, podaljšana uporaba delovnopravnih standardov pa velja še šest mesecev po izteku odpovednega roka, to je do 14.6.2014.  Po skoraj dvoletnih pogajanjih sta pogajalski skupini zaključili pogajanja in dne 14.12.2015 ob 10.00 parafirali novo Kolektivno pogodbo gradbenih dejavnosti (KPGD).  Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti je bila objavljena v Uradnem listu št. 101/2015 z dne 23.12.2015. Nova KPGD stopi v veljavo z dne 1.1.2016. V začetku leta 2016 je GZS ZGIGM organizirala nekaj praktičnih izobraževanj o uporabi nove KPGD (glejte aktualne novice). Izjava za javnost>>>

Sindikati gradbeništva in delodajalci dosegli razširjeno veljavnost Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti na posameznih dejavnostih Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (KPGD) je bila, po dolgotrajnih in zahtevnih pogajanjih podpisana s strani socialnih partnerjev Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti, Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS in Sekcije gradbene dejavnosti pri ZDS, podpisana 14. 12. 2015. Naknadno se je podpisnikom pridružil še Sindikat cestnega gospodarstva  Slovenije. Kljub različnim poizkusom sindikatov in GZS ZGIGM kako bi  jo dosegli, KPGD ni imela splošne razširjene dejavnosti. Zato smo se sindikati dogovorili, da vložijo predlog za njeno razširjeno veljavnost po posameznih dejavnostih, kjer dosegamo več kot 50% zaposlenih pri naših članih glede na vse zaposlene.

•                   23.320 Proizvodnja strešnikov, opeke, drugih  gradbenih izdelkov iz žgane gline

•                   23.510 Proizvodnja cementa

•                   23.650 Proizvodnja izdelkov iz vlaknatega cementa

•                   42.910 Gradnja vodnih objektov

Na GZS ZGIGM pridobljeno razširjeno veljavnost KPGD na posameznih dejavnostih ocenjujemo kot pomemben pozitiven korak pri krepitvi vloge in pomena KPGD v socialnem dialogu v gradbeništvu, v katere sklenitev je bil vložen velik napor socialnih partnerjev - podpisnikov in izraža njihovo voljo in interes za kvalitetnejšo ureditev socialnih odnosov v ključnih dejavnostih povezanih z gradbeništvom. Podpisniki si bomo skupaj še naprej prizadevali za njeno razširjeno veljavnost tudi na vseh preostalih dejavnostih, ki jih pokriva. Le tako bomo lahko dvignili nivo socialnih standardov ter kvalitete in usposobljenosti kadrov na področju gradbeništva v Sloveniji.
SKLEP MDDSZ>> 

ZGIGM na Inšpektorat za delo RS poslala pobudo za pravilno in zakonito obravnavo delodajalacev v primeru kršitev KPGD, junij 2016

V letu 2023 beležimo 86 let obstoja in podpisa prve kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti; takrat imenovana kolektivna pogodba s katero se v smislu zakona o zaščiti delavcev ter obrtnega zakona urejajo delovne razmere stavbnega delavstva v dravski banovini. Vsebovala je določila o »mezdah, zaslužkih odtegljajih, mezdnih razredih, mezdnih tarifah, akordih, delavskih zaupnikih, sprejemanju in odpuščanju delavcev, učencih, postopkih pri pomanjkanju dela, boleznih in ostalih zadržkih pri delu, zdravstvenih in higienskih predpisih, delavskih kuhinjah, redu in nadzorstvu na stavbi, priznanjih in kaznih«. Kolektivna pogodba je stopila v veljavo 4. junija 1937. Gradbeni delavci in delodajalci so bili eni prvih, ki so se zavedali, da je pomembno urediti temeljne pravice delavcev v panogi, saj se le tako lahko ustvarijo osnovni pogoji za delo. Tudi v sedanjem času je kolektivna pogodba pomemben instrument, ki določa minimalne pravice in obveznosti obeh strani. Na tak način se določajo temeljni pogoji za delovanje v gradbeni panogi, ki nujno potrebuje izboljšanje »dobrega glasu«. K tem lahko pomembno prispevamo socialni partnerji z dogovorom pogojev v kolektivni pogodbi, ki bodo delovnim mestom prinašala dodano vrednost in bodo dopuščala kreativnost in inovativnost, ki sta pomembni v sedanji gradbeni dejavnosti. Sken besedila prve KP>>>

SOCIALNA PARTNERJA-podpisniki KPGD:

Delodajalski organizaciji: 
GZS Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (GZS ZGIGM) 
in Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) – Sekcija za gradbeništvo. 

Delavski organizaciji: 
Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije - SDGD Slovenije (ZZZS)
Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije (konfederacija Pergam), naknadni pristop >>>

GZS ČISTOPISI  KOLEKTIVNIH POGODB

 DELODAJALCI POZOR:

Na GZS smo za lažje delo strokovnih delavcev in pogajalcev v procesih nastajanja kolektivnih pogodb v praksi pripravili poseben priročnik v obliki zajetne monografije KOLEKTIVNA POGAJANJA. Knjiga osvetljuje vsebino in proces nastajanja kolektivne pogodbe:

• z vidika pravnih in ekonomskih sestavin kot njenih bistvenih sestavin;
• z vidika zgodovinskega pogleda na pomembnost procesa kolektivnega dogovarjanja kot demokratičnega družbenega procesa v domačem okolju in v okviru EU;
• z vidika obvladovanja pogajalskih veščin s psihološke in komunikacijske plati.

Knjiga je zasnovana kot strokovna publikacija in obenem praktičen priročnik za POGAJALSKO ŠOLO GZS in pogajalce v praksi, saj vsebuje tudi vzorec kolektivne pogodbe s pojasnili. Koristna bo tudi pravnikom v podjetjih, odvetnikom, sodnikom in delovnim inšpektorjem, ker je v njej objavljen pregled stvarne veljavnosti vseh kolektivnih pogodb gospodarskih dejavnosti po šifrah dejavnosti.

Recenzent prof. dr. Mitja Novak je napisal, da knjiga »pomembno prispeva k dvigovanju kakovosti dvostranskega socialnega dialoga v Sloveniji, istočasno pa bo zelo uspešno zapolnila vrzel v tovrstni literaturi pri nas«.

Informacije o knjigi in naročila: 
pravnasluzba@gzs.si, (01) 58 98 184,  Pravna služba GZS