Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.

Prijava na aktualne novice ZPN

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.


    Arhiv: Veljati je začela novela stanovanjskega zakona


    Novosti:

    • Prvič po letu 2007 zvišanje neprofitne najemnine. Vrednost točke, ki se uporablja pri izračunu neprofitne najemnine, se bo s 2,63 evra postopno v treh letih zvišala na 3,50 evra. Od 1. julija letos do 31. marca 2022 bo vrednost točke znašala 2,92 evra, od 1. aprila 2022 do 31. marca 2023 pa 3,21 evra. Od 1. aprila 2023, ko bo vrednost točke 3,50 evra, se bo le-ta enkrat letno uskladila z inflacijo v preteklem koledarskem letu po podatkih statističnega urada, prvič marca 2024.
    • Hkrati z uskladitvijo točke se bo usklajevala tudi subvencija neprofitne najemnine, ki bo po novem višja - znašala bo do 85 odstotkov priznane neprofitne najemnine, do sedaj do 80 odstotkov. Posledično bo višja tudi priznana neprofitna najemnina pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine.
    • Višje dovoljeno zadolževanje Stanovanjskega sklada RS (SSRS) in občinskih javnih stanovanjskih skladov. SSRS se po novem lahko zadolži za 50 odstotkov svojega namenskega premoženja, in sicer 10 odstotkov po zakonu o javnih skladih in dodatnih 40 odstotkov po tem zakonu (doslej 20 odstotkov). Občinski skladi pa se lahko po novem pri SSRS zadolžijo do 40 odstotkov svojega namenskega premoženja (doslej do 10 odstotkov).
    • Prednostna pravica SSRS pri prodaji občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji, prednostno pravico.
    • Vzpostavitev javne najemniške službe pri SSRS, ki bo na trgu najela za najmanj tri leta in jih naprej oddajala za neprofitno najemnino, razliko do višine plačila lastniku pa bo krila država.
    • Krajši odpovedni rok za najemnika in za najemodajalca, če v pogodbi ni določen drugače, z 90 na 60 dni ter rok za izselitev, ki ga določi sodišče v sodnem postopku, s 60 na 30 dni.
    • Ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad za vsako večstanovajsko stavbo posebej, razen če se bodo lastniki stanovanj v več večstanovanjskih stavbah dogovorili, da se sredstva za te stavbe zbirajo na enem računu. V tem primeru bo moral upravnik voditi ločeno evidenco za vsako stavbo posebej.
    • Spremembe glede soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah. Dela, ki pomenijo izboljšavo (npr. vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij), se štejejo med posle rednega upravljanja, tako da je zanje potrebno soglasje 50 odstotkov lastnikov, medtem ko je bilo doslej za izboljšave potrebno 75-odstotno soglasje. Med posle, ki presegajo redno upravljanje in je zanje potrebno 75-odstotno soglasje lastnikov, so po novem uvrščena vsa gradbena dela na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje. Še vedno je potrebno 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov za spremembe namembnosti ter za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada.

     

     

    Fotogalerija