Člani upravnega odbora ZDNP so se v četrtek 29. junija sestali na 13. redni seji, katere temeljni namen je bil dogovor o pripravi posebnega zavarovalnega programa za zavarovanje odgovornosti članov ZDNP. Po zgledu nekaterih drugih stanovskih organizacij je namreč strokovna služba ZPN preučila možnost skupnega nastopa članov ZDNP pri iskanju najugodnejše ponudbe za zavarovanje odgovornosti nepremičninskih družb, predvsem v smislu določb Zakona o nepremičninskem posredovanju. Skladno s tem je bila članom upravnega odbora predstavljena možnost sodelovanja z zunanjim strokovnjakom, v okviru katerega bi poiskali najustreznejšo vsebino krovnega zavarovanja za člane ZDNP in za takšno zavarovanje pridobili najugodnejšo ponudbo. Ugotovljeno je bilo, da na ta način za člane ZDNP lahko pridobimo najustreznejše zavarovalne pogoje za najnižjo možno ceno. Zunanji strokovnjak bo tako v poletnem času v sodelovanju s strokovno službo ZPN pridobil vse potrebne podatke, v jesenskem času pa bo sledilo posredovanje povpraševanja vsem zavarovalnicam in pridobivanje ponudb ter izvedba morebitnih pogajanj. Po izboru najugodnejše ponudbe bi lahko člani ZDNP sklepali posamična zavarovanja v sklopu krovne pogodbe z izbrano zavarovalnico. Predvidevamo, da bi bil postopek lahko zaključen še pred začetkom prihodnjega leta. Člani upravnega odbora so v preostanku seje razpravljali še o podaji pripomb na objavljeni predlog Zakona o nepremičninskem posredovanju, o tisku novega Kodeksa dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami in o tehnični izvedbi terminološkega slovarčka za nepremičninske posrednike. O vseh temah vas bomo podrobneje obveščali v prihodnjih E-novicah ZPN.

V sredo 28. junija smo v prostorih GZS po sklepu upravnega odbora ZSS organizirali sestanek namenjen iskanju rešitev za olajšanje pridobivanja osebnih podatkov na podlagi 11.a člena Stanovanjskega zakona. Po nedavni spremembi zakona je namreč stanovanjskim skladom, lokalnim skupnostim in neprofitnim stanovanjskim organizacijam nekoliko olajšano pridobivanje osebnih podatkov za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja in odločanja v upravnih postopkih. Skladno s tem smo na sestanku, katerega so se poleg predstavnikov ZSS udeležili tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za javno upravo in Informacijskega pooblaščenca, preverjali možnosti za nadaljnje poenostavitve v postopkih pridobivanja osebnih podatkov z namenom lažjega poslovanja omenjenih subjektov. Na sestanku smo ugotovili, da kljub spremembi dikcija 11.a člena SZ-1 ne omogoča neposrednega zbiranja osebnih podatkov v enotni bazi, do katere bi lahko dostopali vsi upravičenci. Ministrstvo za okolje in prostor bo tako preverilo pripravljenost, da bi v kratkem času prišlo do ponovne spremembe zakona, s katero bi omogočili tudi takšno rešitev, ki bi bila za vse deležnike najbolj enostavna in učinkovita. Ne glede na to pa bo strokovna služba ZPN v sodelovanju z MOP preverila tudi možnost, da bi že na podlagi sedanje ureditve vsi upravičenci do teh podatkov dostopali neposredno preko baz podatkov, ki jih vodijo posamezni upravljavci zbirk osebnih podatkov. Tudi ta rešitev bi namreč pomenila bistveno poenostavitev sedanjih postopkov. V vsakem primeru bomo v strokovni službi ZPN v prihodnjih mesecih skušali poiskati ustrezne rešitve, ki bi bistveno olajšale poslovanje naših članov, obenem pa razbremenile najemnike in ostale stranke v upravnih postopkih, ki jih ti vodijo.

Hrvaška je naš četrti največji zunanjetrgovinski partner in to velja tudi za menjavo na področju storitev. Na letni ravni vrednost menjave med državama tako krepko presega 4,6 milijarde evrov, o posrednih multiplikacijskih učinkih teh tokov na ekonomiji obeh držav pa lahko samo špekuliramo. Hrvaška je tudi prva destinacija neposrednih izhodnih investicij slovenskega gospodarstva, četudi se je njihov obseg iz nekdanjih 1,6 milijarde evrov znižal na 1,2 milijardi. Ampak to je prej posledica notranje poslovne konsolidacije nekaterih slovenskih poslovnih sistemov in podjetij kot pa »neprijaznosti« hrvaškega investicijskega in poslovnega okolja. Hkrati je Hrvaška peti največji tuji investitor v Sloveniji, četudi se bo njena prisotnost morda »umirila«, tokrat zaradi potrebne konsolidacije na hrvaški strani. Več>> https://www.gzs.si/skupne_naloge/stalisca_in_komentarji/Novice/ArticleId/60294/ob-robu-razsodbe-arbitraznega-sodisca

Skoraj 139.000 podjetij ustvarilo 85,7 milijarde evrov prihodkov od prodaje Po začasnih podatkih strukturne statistike podjetij je v letu 2016 delovalo v Sloveniji 138.695 podjetij s pretežno tržnimi dejavnostmi, ki so skupaj ustvarila 85,7 milijarde evrov prihodka od prodaje, kar je za 2 % več kot v 2015. Najvišja rast prihodka je bila zabeležena pri podjetjih v drugih storitvenih dejavnostih (5 %), potem v trgovini (4 %) in industriji (1 %). Podjetja s področja gradbeništva pa so v 2016 ustvarila za 6 % nižji prihodek od prodaje kot v letu 2015. Vsa podjetja skupaj so v 2016 ustvarila za 20,6 milijarde evrov dodane vrednosti, kar je za 7 % več kot v 2015. Dostop do celotne vsebine novice>> http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6744