Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.
V sredo 28. junija smo v prostorih GZS po sklepu upravnega odbora ZSS organizirali sestanek namenjen iskanju rešitev za olajšanje pridobivanja osebnih podatkov na podlagi 11.a člena Stanovanjskega zakona. Po nedavni spremembi zakona je namreč stanovanjskim skladom, lokalnim skupnostim in neprofitnim stanovanjskim organizacijam nekoliko olajšano pridobivanje osebnih podatkov za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja in odločanja v upravnih postopkih. Skladno s tem smo na sestanku, katerega so se poleg predstavnikov ZSS udeležili tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za javno upravo in Informacijskega pooblaščenca, preverjali možnosti za nadaljnje poenostavitve v postopkih pridobivanja osebnih podatkov z namenom lažjega poslovanja omenjenih subjektov. Na sestanku smo ugotovili, da kljub spremembi dikcija 11.a člena SZ-1 ne omogoča neposrednega zbiranja osebnih podatkov v enotni bazi, do katere bi lahko dostopali vsi upravičenci. Ministrstvo za okolje in prostor bo tako preverilo pripravljenost, da bi v kratkem času prišlo do ponovne spremembe zakona, s katero bi omogočili tudi takšno rešitev, ki bi bila za vse deležnike najbolj enostavna in učinkovita. Ne glede na to pa bo strokovna služba ZPN v sodelovanju z MOP preverila tudi možnost, da bi že na podlagi sedanje ureditve vsi upravičenci do teh podatkov dostopali neposredno preko baz podatkov, ki jih vodijo posamezni upravljavci zbirk osebnih podatkov. Tudi ta rešitev bi namreč pomenila bistveno poenostavitev sedanjih postopkov. V vsakem primeru bomo v strokovni službi ZPN v prihodnjih mesecih skušali poiskati ustrezne rešitve, ki bi bistveno olajšale poslovanje naših članov, obenem pa razbremenile najemnike in ostale stranke v upravnih postopkih, ki jih ti vodijo.
Hrvaška je naš četrti največji zunanjetrgovinski partner in to velja tudi za menjavo na področju storitev. Na letni ravni vrednost menjave med državama tako krepko presega 4,6 milijarde evrov, o posrednih multiplikacijskih učinkih teh tokov na ekonomiji obeh držav pa lahko samo špekuliramo. Hrvaška je tudi prva destinacija neposrednih izhodnih investicij slovenskega gospodarstva, četudi se je njihov obseg iz nekdanjih 1,6 milijarde evrov znižal na 1,2 milijardi. Ampak to je prej posledica notranje poslovne konsolidacije nekaterih slovenskih poslovnih sistemov in podjetij kot pa »neprijaznosti« hrvaškega investicijskega in poslovnega okolja. Hkrati je Hrvaška peti največji tuji investitor v Sloveniji, četudi se bo njena prisotnost morda »umirila«, tokrat zaradi potrebne konsolidacije na hrvaški strani. Več>> https://www.gzs.si/skupne_naloge/stalisca_in_komentarji/Novice/ArticleId/60294/ob-robu-razsodbe-arbitraznega-sodisca
Skoraj 139.000 podjetij ustvarilo 85,7 milijarde evrov prihodkov od prodaje Po začasnih podatkih strukturne statistike podjetij je v letu 2016 delovalo v Sloveniji 138.695 podjetij s pretežno tržnimi dejavnostmi, ki so skupaj ustvarila 85,7 milijarde evrov prihodka od prodaje, kar je za 2 % več kot v 2015. Najvišja rast prihodka je bila zabeležena pri podjetjih v drugih storitvenih dejavnostih (5 %), potem v trgovini (4 %) in industriji (1 %). Podjetja s področja gradbeništva pa so v 2016 ustvarila za 6 % nižji prihodek od prodaje kot v letu 2015. Vsa podjetja skupaj so v 2016 ustvarila za 20,6 milijarde evrov dodane vrednosti, kar je za 7 % več kot v 2015. Dostop do celotne vsebine novice>> http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6744
Izvoz in uvoz v maju 2017 višja kot v maju 2016 Slovenija je v maju 2017 izvozila za 2.397,3 milijona EUR blaga, uvozila pa za 2.390,8 milijona EUR blaga. V primerjavi z majem 2016 se je izvoz povečal za 14,1 %, uvoz pa za 16,8 %, vendar to nista bili najvišji vrednosti v tem letu (višji vrednosti izvoza in uvoza sta bili doseženi v marcu 2017). V blagovni menjavi s tujino je bil v maju 2017 ustvarjen presežek v vrednosti 6,5 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 100,3-odstotna. Skupni presežek v maju je bil posledica presežka pri trgovanju z državami, ki niso članice EU (55,5 milijona EUR). Več>>http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6803
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)>>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-1841/zakon-o-vzpostavitvi-etazne-lastnine-na-dolocenih-stavbah-in-o-ugotavljanju-pripadajocega-zemljisca-zvetl-1
Predlog sklepa o določitvi najvišje dovoljene cene izvajanja dimnikarskih storitev>>http://www.vlada.si/delo_vlade/gradiva_v_obravnavi/gradivo_v_obravnavi/?tx_govpapers_pi1%5Bsingle%5D=%2FMANDAT14%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2F18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%2Fee47a320a5c531f8c12581590032d308%3FOpenDocument&cHash=dfd66096544e12c526607eddaa71a2d7
S skupnimi močmi do boljše zakonodaje, št. 12/2017, 11. julija 2017 Ustavljene plačne spremembe v Državnem zboru Vlada Republike Slovenije je sprejela sklepe, ki so zagotovili umik predloga Zakona o minimalni plači in Zakona o inšpekciji dela, ki ju je v postopek v Državni zbor vložila Združena levica. S tem je bilo slovenskemu gospodarstvu samo iz naslova predvidenih sprememb, ki jih je prinašal vloženi predlog Zakona o minimalni plači, prihranjeno okoli 60 milijonov evrov. Neposredno bi masa plač pri najnižjih plačilnih razredih porasla za 40 mio evrov, vsaj še 20 mio evrov bi znašal posredni učinek zaradi rasti plač po plačni lestvici. Podpisan protokol o izgradnji severnega dela 3. razvojne osi Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je na Ravnah na Koroškem s predsednikom sveta Koroške regije dr. Tomažem Roženom in predsednikom sveta županov Savinjsko-Šaleške regije Darkom Menihom podpisal protokol o poteku načrtovanja in izgradnje 3. razvojne osi na odseku Šentrupert–Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd–Holmec. Zanj si prizadevata Območna zbornica Koroške in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Podpis protokola potrjuje, da je projekt 3. razvojne osi prioritetni projekt državne cestne infrastrukture. Za prejemanje Zakonodajnega kompasa izpolnite prijavo>> https://www.gzs.si/skupne_naloge/pravni_portal/vsebina/Zakonodaja/Zakonodajni-kompas
11. julij je svetovni dan prebivalstva. Na Zemlji je doma 7,4 milijarde prebivalcev in letos se bo to število povečalo za 77 milijonov. Svetovno prebivalstvo je poseljeno zelo neenakomerno: obstajajo neposeljena območja, v delih velemest pa živi tudi več kot 80.000 ljudi na kvadratnem kilometru. Število prebivalcev vztrajno raste Zemlja je danes dom približno sedmih milijard in štiristo milijonov prebivalcev. Po ocenah ameriškega statističnega urada (US Census Bureau) se na svetu vsako minuto rodi približno 258 prebivalcev, umre pa jih približno 110. V letu 2017 se bo tako število Zemljanov povečalo za približno 77 milijonov. Več>>http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6772
11. julij je svetovni dan prebivalstva. Na Zemlji je doma 7,4 milijarde prebivalcev in letos se bo to število povečalo za 77 milijonov. Svetovno prebivalstvo je poseljeno zelo neenakomerno: obstajajo neposeljena območja, v delih velemest pa živi tudi več kot 80.000 ljudi na kvadratnem kilometru. Število prebivalcev vztrajno raste Zemlja je danes dom približno sedmih milijard in štiristo milijonov prebivalcev. Po ocenah ameriškega statističnega urada (US Census Bureau) se na svetu vsako minuto rodi približno 258 prebivalcev, umre pa jih približno 110. V letu 2017 se bo tako število Zemljanov povečalo za približno 77 milijonov. Več>>
Ministrica je pojasnila sistem koncesij za rabo termalne vode v Sloveniji, ki jih je MOP, tudi zaradi ugotovitev Računskega sodišča RS, za vsa podjetja uredilo leta 2015. Koncesijska dajatev je oblikovana na podlagi formule, ki upošteva dejansko načrpane termalne vode in vodno pravico (dovoljene količine vode). Po podatkih MOP bo celotna višina koncesije po tej formule v letu 2020, ko bo uvedena polna obremenitev (sedaj gre postopoma po letih, na primer leta 2017 v višini 70 %) znašala ob enaki porabi vode in cene energentov približno 2 milijona evrov. Z enako vrednostjo dajatve je bilo operirano tudi v preteklosti (2015 in 2016). V preteklih letih je bil celotni prihodek podjetij, ki izvajajo tudi tovrstne dejavnosti oziroma rabijo vodo za te namene v Sloveniji višji kot 200 milijonov evrov. V primeru, da podjetja ne bi mogla koristiti termalne vode ali pa z njo ne bi pridobile vse toplote, bi morala takšno odvzeto količino energije nadomestiti z drugimi gorivi (plin, kurilno olje, elektrika), in bi bili ti zneski tri in večkrat višji. Podjetja, ki takšnih pogojev nimajo, namreč dejansko plačujejo dodatne stroške za ogrevanje. Dostop do celotne vsebine novice>> http://www.mop.gov.si/index.php?id=1333&tx_ttnews%5btt_news%5d=7672&tx_ttnews%5bbackPid%5d=12029&L=0&no_cache=1