Novice


Arhiv: Posledice nepredvidene zaustavitve kovinske industrije

Združenje kovinske industrije skupaj s svojimi člani pozorno spremlja dogajanje na področju ukrepov za zajezitev širjenja covid. Visoko cenimo vaša prizadevanja za ohranjanje pogojev za poslovanje in vam v podporo in oporo pri vašem delovanju posredujemo realno podobo stanja v kovinski industriji – na današnji dan.

Posledice nepredvidene zaustavitve kovinske industrije

Posledice ustavitve poslovanja za kovinarje – nepopravljiva gospodarska škoda

Združenje kovinske industrije svoja stališča gradi na dejanskem stanju, zato smo se po odgovore, kaj bi zaustavitev delovanja pomenila za panogo, obrnili na podjetja. Realna slika, ki jo je s svojimi mnenji in podatki sestavilo 50 podjetij, ki zagotavljajo delo več kot 16.500 zaposlenim, je taka: 

1. Manjši učinek na stroške oz. ni učinka

0

2. Znatni dodatni stroški za zagotovitev pravočasnih dobav – nadurno delo, koriščenje hitrih dostav, nabava dražjega materiala/storitev

6%

3. Zamude z dobavami; kupec lahko dobi izdelke začasno drugje, nizek učinek na kupca, ampak možnost preboja konkurenta

8%

4. Zamude z dobavami; kupec ne more dobiti izdelkov drugje, začasna zaustavitev aktivnosti kupca (npr. zaustavitev proizvodne linije), ogroženo zaupanje kupca

50%

5. Dolgoročna izguba posla pri ključnem kupcu; zamude predstavljajo velik negativen učinek na kupca in izgubo zaupanja pri kupcu

36%

 

Kot vidimo na zgornji tabeli, nobeno izmed anketiranih podjetij se ne strinja s trditvijo, da bi zaustavitev delovanja proizvodnje imela majhen učinek na stroške oz. da do tega učinka sploh ne bi prišlo. 6% podjetij je mnenja, da  se bodo pojavili znatni dodatni stroški za zagotovitev pravočasnih dobav kot so nadurno delo, koriščenje hitrih dostav, nabava dražjega materiala in storitev.

8% podjetij meni, da bi se pojavile zamude z dobavami, vendar v tem primeru lahko kupec izdelke dobi začasno drugje, medtem ko polovica oz. 50% anketiranih podjetij meni, da bi pri zamudah z dobavami, kjer kupec ne more dobiti izdelkov drugje, zaustavitev delovanja proizvodnje povzročila začasno zaustavitev aktivnosti kupca (npr. zaustavitev proizvodne linije) ter ogrozila zaupanje kupca. 36% podjetij je podalo odgovor, da bi zaustavitev proizvodnje povzročila dolgoročno izgubo posla pri ključnem kupcu, saj zamude predstavljajo velik negativen učinek na kupca in izgubo njegovega zaupanja.

Le 3 podjetja ocenjujejo, da bi tedensko zaustavitev prenesla z le finančnimi škodljivimi posledicami. Vseh ostalih 94% ugotavlja, da zamude pri dobavi pomenijo resno možnost, da jih na trgu izpodrine konkurenca. Ogromna večina (85%) vidi največjo nevarnost v ogroženem ali izgubljenem zaupanju partnerjev, kar praviloma vodi v usihanje naročil.

Največ dodatnih opozoril direktorjev tako velikih kot tudi SME podjetij ob pretresanju možnih scenarijev se nanaša na:

-          krčenje oz. umik načrtovanih naložb, predvsem tujih lastnikov

-          multiplikativni učinki

-          izguba tekočega in prihodnjih poslov

-          po ustavitvi traja zagon 7dni ob 30% zmanjšani učinkovitosti

-          vsaka prisilna zaustavitev na nacionalnem nivoju bi resno ogrozila konkurenčni položaj vseh izvoznikov

 Kovinarska podjetja so tako enotnega mnenja, da je zapiranje dejavnosti nepotrebno, saj že sama skrbijo za najboljše pogoje delovanja, tako v normalnih okoliščinah kot tudi za časa kriz. V kolikor podjetje zazna potrebo o zaustavitvi dela oziroma pošiljanju zaposlenih v izolacijo, to naredijo sama na lastno iniciativo. Vsaka zaustavitev pomeni samo dodatno breme in nejevoljo.

Že od prvega vala naprej se izvajajo striktni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb. Ti ukrepi delujejo, zato je le-teh malo, povečini zaradi okužb od družinskih članov, saj samo delovno okolje omogoča veliko razdaljo med sodelavci v proizvodnji, večina pa jih koristi tudi delo na daljavo, in sicer  za sodelavce v tehnično administrativnem kadru oz. kjer je le-to mogoče. V podjetjih se  tako izvajajo vsi predvideni varnostni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb med zaposlenimi, zato ne vidijo razloga, da ne bi nadaljevali z vsemi poslovnimi operacijami tudi v času zahtevne epidemiološke situacije.

Večina podjetij je izvozno naravnanih ter dostikrat edini dobavitelj kupcem, zato zamenjava dobavitelja na kratek rok ni možna. Zaustavitev dobav bi imela za posledico ustavitev proizvodnih aktivnosti v veliko proizvodnih podjetij. Tudi ko je proizvodnja delovala normalno, so se pojavljale težave s preskrbo z določenimi materiali, odpremo in naraščajočimi logističnimi stroški. Zato je zaustavitev proizvodnje nesprejemljiva in bi škodila ugledu podjetja tako do poslovnih partnerjev, kot tudi lastnika. Tudi bodoče investicije v povečanje proizvodnih kapacitet v Sloveniji se bodo v primeru prisilne zaustavitve po vsej verjetnosti ponovno presojale, zato obstaja velika verjetnost, da se ne bodo realizirale v slovenskih podjetjih.

 Zatorej zgoraj navedeni ukrep zapiranja dejavnosti bi povzročil hudo izgubo konkurenčnosti, ker ni poenoten z vidika EU in kot tak bi ogrozil ne samo kovinsko industrijo, temveč celotno slovensko gospodarstvo.

 

Fotogalerija