V Združenju kovinske industrije skrbno spremljamo in analiziramo poslovanje podjetij naše panoge. Tokrat vam predstavljamo pogled na produktivnost z vidika velikosti podjetja ter predlagamo nekaj ključnih ukrepov...

V kovinski industriji se že več let kaže trend, da manjša podjetja zaostajajo za večjimi pri ključnih kazalnikih produktivnosti. S tem pa se veča tudi vrzel med vedno višjimi zahtevami našega poslovnega okolja, predvsem povezanih s stroški, ter zmožnostjo podjetij, da tem zahtevam sledijo z lastnimi izboljšavami. Rezultati kažejo, da so manjša podjetja na tem področju v precej slabšem položaju, situacija pa se v zadnjih letih le še zaostruje.

 Manjša podjetja prikazujejo nižjo dodano vrednost na zaposlenega

Kot lahko vidimo na grafu na sliki 1, velika podjetja ustvarijo največ dodane vrednosti na zaposlenega, sledijo družbe srednje velikosti in manjše družbe, mikro družbe pa ustvarijo najmanj dodane vrednosti na zaposlenega, ki dosega le 60% vrednosti v velikih družbah.

Slika 1: Dodana vrednost na zaposlenega po velikosti družbe[1]

V letu 2024 so le velike družbe s povprečno 65.413 € dodane vrednosti na zaposlenega presegale povprečje slovenskih družb in tudi povprečje slovenskih predelovalnih dejavnosti. Srednje velike družbe so dosegale 93% povprečja predelovalnih dejavnosti, male družbe 82%, mikro družbe pa le 63%.

Tudi rast dodane vrednosti kaže na zaostajanje manjših podjetij. V zadnjih desetih letih je bila rast dodane vrednosti na zaposlenega v velikih družbah skoraj 58%, v srednjih skoraj 48%, v malih 40%, v mikro družbah pa le slabih 36%. V zadnjih petih letih, od leta 2019, je slika nekoliko boljša, vendar še vedno kaže na precej slabši položaj manjših podjetij. Medtem, ko je bilo povečanje nominalne vrednosti dodane vrednosti na zaposlenega v velikih in srednjih družbah skoraj 36%, je bila rast v majhnih in mikro družbah le 28%, kar je komaj nekaj odstotnih točk nad inflacijo v tem obdobju.

Če preverimo še prihodke od prodaje na zaposlenega (slika 2), ki sicer bolj posredno kažejo na produktivnost, vidimo precej podobno sliko kot pri dodani vrednosti. Večja podjetja v povprečju ustvarijo višjo prodajo na zaposlenega od manjših. Pri tem pa je dobra novica, da so uspela podjetja vseh velikosti, tako v zadnjih desetih letih, kot tudi v zadnjih petih letih, iz dosežene prodaje iztržiti več dodane vrednosti na zaposlenega.

Slika 2: Čisti prihodki od prodaje na zaposlenega po velikosti družbe¹

 Kaj nam pove dodana vrednost na zaposlenega?

Enostavno povedano, dodana vrednost je razlika med prihodki od prodaje ter vrednostjo kupljenega blaga, materiala in storitev. Z njo podjetje pokrije stroške dela, amortizacijo, davke in ustvari dobiček. Za podjetja je zelo pomembno kakšno dodano vrednost ustvarijo s svojimi zaposlenimi, zato je dodana vrednost na zaposlenega pomembno merilo produktivnosti, še posebej v času pomanjkanja razpoložljivih kadrov.

Dodano vrednost na zaposlenega lahko dvigujemo z višjimi cenami ustvarjenih proizvodov, za proizvodna podjetja pa je pomemben dejavnik tudi avtomatizacija in optimizacija procesov, ki omogoča da enako ali celo večjo prodajo ustvarimo z nižjim številom zaposlenih ter nižjimi stroški.

 Stroški dela v dodani vrednosti so pričeli močneje naraščati predvsem pri manjših podjetjih

Ker imamo pri manjših podjetjih panoge kovinske industrije nižje dodane vrednosti na zaposlenega, lahko pri njih pričakujemo tudi višje stroške dela. Tako imamo najnižje stroške dela v dodani vrednosti pri velikih družbah  (malo manj kot 62% v letu 2024), pri mikro družbah pa največje, skoraj 79% (slika 3). Za primerjavo, povprečje predelovalnih dejavnosti je 64,2%, vseh slovenskih družb pa 61,1%.

Slika 3: : Stroški dela v dodani vrednosti  po velikosti družbe¹

Zaskrbljujoče je, da se situacija pri manjših podjetjih sedaj še celo slabša. Trend izboljševanja se je v letih 2022 in 2023 obrnil in podjetja, razen skupine velikih družb, so zopet pričela povečevati strošek dela v dodani vrednosti. Manjša kot so podjetja, bolj se stroški povečujejo.

 Podjetja SME so še posebej izpostavljena

Družbe srednje, majhne in mikro velikosti predstavljajo t.i. SME podjetja. Ta podjetja so po svoji številčnosti, številu delovnih mest,  inovativnosti in dodani vrednosti ključni steber našega gospodarstva. V slovenski kovinski industriji so leta 2024 zajemala 99% vseh podjetij, ustvarila 68% delovnih mest in 62% vse dodane vrednosti panoge. SME podjetja so pomembna tudi kot dobavitelji slovenskim podjetjem, saj 42% svoje prodaje ustvarijo na domačem tržišču, medtem ko je ta delež pri velikih podjetjih nižji od 10%. Podobne številke glede števila podjetij in zaposlenih zasledimo tudi na nivoju EU, s tem da je delež dodane vrednosti slovenskih SME podjetij napram EU še precej večji. Tako, kot ugotavljamo v naši analizi, tudi na nivoju EU opažajo, da SME podjetja po produktivnosti zaostajajo za velikimi podjetji.[2]

SME podjetja kovinske panoge se, podobno kot velika podjetja, soočajo z vedno bolj zapletenim poslovnim okoljem. Manjša dodana vrednost na zaposlenega in nadaljnje povečevanja stroška dela v dodani vrednosti kažejo na naraščajočo vrzel med potrebnimi vlaganji v razvoj sodobnih proizvodov in procesov ter dejanskimi rezultati, ki jih zmorejo ustvariti s svojimi  omejenimi resursi. Hkrati, ko se soočajo s pomanjkanjem talentiranih kadrov, pa že sedaj visok in še naprej naraščajoč delež stroška dela resno ogroža zmožnost nadaljnjega konkuriranja SME podjetij na trgu delovne sile, katero nujno potrebujejo za pospešitev svojega razvoja.

Kako lahko ukrepamo?

Izzivi poslovnega okolja, s katerimi se soočajo podjetja v kovinski industriji, so kompleksni in presegajo okvir tega prispevka. V nadaljevanju se zato dotikamo nekaterih ključnih ukrepov, ki bi manjšim in srednje velikim podjetjem (SME) omogočili boljše izkoriščanje njihovega potenciala. Da bi lahko SME podjetja bolj uspešno zmanjševala obstoječe vrzeli, krepila svoj položaj in odpornost v zahtevnem poslovnem okolju, morajo namreč imeti možnost, da svoje vire v čim večji meri usmerijo v razvoj svojih osrednjih sposobnosti – torej v tiste dejavnosti, ki ustvarjajo dodano vrednost in krepijo konkurenčnost podjetja na tržišču.

Prva možnost je že dobro znana: zmanjšanje administrativnih bremen. Podjetja pogosto opozarjajo na zapleteno zakonodajo, dolgotrajne postopke in nepregledne zahteve državnih organov. Tu je ključno, da se zakonodaja poenostavi, postopki digitalizirajo, in da se podjetjem omogoči večja predvidljivost pri poslovanju.

Pomembno področje, kjer lahko dosežemo razbremenitev SME podjetij pa je pospešen razvoj podpornega okolja, ki bo poskrbel tako za zagotavljanje in prenos kritičnih znanj, kjer je to pač možno, kot tudi za čim bolj enostaven dostop do standardnih znanj in rešitev. Zakaj bi se npr. kadrovnik v manjšem podjetju ukvarjal s pravilno zasnovo pogodbe o zaposlitvi, če je predpis v kolektivni pogodbi enak za vso kovinsko industrijo? Standardiziran vzorec lahko reši večino vprašanj, kadrovnik pa bo imel več časa da se bo posvetil pridobivanju talentiranih kadrov. To je le en od primerov, možnosti je še precej.

Združenja, kot je naše Združenje kovinske industrije, imajo pri tem ključno vlogo. S povezovanjem podjetij, prenosom dobrih praks, oblikovanjem skupnih rešitev in zastopanjem interesov panoge lahko bistveno prispevajo k razvoju podpornega okolja. Združenje lahko služi kot most med podjetji in državnimi institucijami, hkrati pa tudi kot vozlišče strokovnega znanja, usposabljanj in standardiziranih orodij, ki SME podjetjem pomagajo pri vsakodnevnem poslovanju. Krepitev podpornega okolja za SME podjetja je zato ena ključnih usmeritev našega delovanja v Združenju kovinske industrije.

 Aleš Bizjak, direktor Združenja kovinske industrije, GZS

18. avgust 2025