V Združenju kovinske industrije smo med članicami izvedli kratko anketo o vplivu predlaganega dviga minimalne plače na 1.000 € neto v letu 2026, kar ob upoštevanju obstoječih davčnih obremenitev pomeni več kot 16‑odstotni dvig bruto zneska. Ker se zaradi ohranjanja razmerij povečajo tudi druge plače, ima lahko takšna sprememba znaten vpliv na celotno maso plač.
Pesimistična pričakovanja glede vpliva na poslovanje
Najbolj izstopa dejstvo, da velika večina sodelujočih podjetij pričakuje opazen padec prodaje. Kar štiri petine podjetij ocenjuje, da bo dvig minimalne plače vodil v zmanjšanje prodaje, skoraj tretjina pa napoveduje upad, večji od 10%.
Pri srednje velikih in velikih podjetjih so pričakovanja še bolj pesimistična: več kot devet od desetih podjetij iz teh skupin napoveduje upad prodaje. To pomeni, da bi predlagani dvig najbolj prizadel ravno tista podjetja, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost v panogi.
Zlasti velika podjetja opozarjajo na resna tveganja selitve proizvodnje v tujino
Anketa kaže, da bi dvig minimalne plače močno povečal tveganje selitve proizvodnje v tujino. Kar 68% podjetij navaja, da bi predlog sprožil razmišljanje o delni ali večji selitvi proizvodnje, nekatera pa selitev že izvajajo.
Najbolj izstopajo velika podjetja, kjer je vsako podjetje brez izjeme navedlo, da bi povečanje stroškov dela povečalo verjetnost selitve. Ker številna velika podjetja delujejo v mednarodnih koncernih, so odločitev o nadaljnji proizvodnji v Sloveniji pogosto odvisne od ekonomskih izračunov na ravni skupine – ne od navezanosti na lokalno okolje.
Slika 1: Prikaz odgovorov podjetij, po njihovi velikosti, na vprašanje ali bi napovedana rast minimalne plače povečala verjetnost selitve proizvodnje v tujino.
Zmanjšanje zaposlenosti: vplivi predvsem v srednje velikih in velikih podjetjih
Kar 70% podjetij je odgovorilo, da pričakuje zmanjšanje števila zaposlenih. Pri četrtini bi bila izguba več kot 30‑odstotna, pri petini med 11 in 30%, preostala podjetja pa napovedujejo do 10% zmanjšanja.
Še posebej zaskrbljujoče je, da so negativna pričakovanja najbolj izrazita pri srednje velikih in velikih podjetjih, ki zaposlujejo največ delavcev v kovinski industriji. To pomeni, da bi dvig minimalne plače lahko prizadel osrednji del slovenskega industrijskega zaposlovanja.
Vodstva podjetij izpostavljajo nepredvidljivo poslovno okolje ter davčne obremenitve, ki so glavni razlog nižjih neto plač
Veliko podjetij opozarja, da je poslovno okolje v Sloveniji postalo izredno nepredvidljivo, situacija pa se le še slabša. Pogoste so omembe nenadnih zakonodajnih sprememb – na primer pri zimskem regresu ali razpravah o dvigu minimalne plače – ki se zgodijo kampanjsko, brez predhodnega opozorila. Za industrijo, ki zahteva večletno načrtovanje in stabilne pogoje, to predstavlja resen problem. Zaradi volatilnosti se nekatera podjetja odločajo, da nove programe raje umestijo v tujino.
Pomemben del komentarjev se nanaša na davčne in prispevne obremenitve. Vodstva podjetij se vsekakor zavzemajo, da zaposleni prejmejo čim višja neto izplačila plač, vendar so ta vedno bolj obremenjena z davki in zato že v izhodišču vedno nižja. Zato se v odgovorih pogosto pojavlja poziv, da naj država dvigne neto plače predvsem prek razbremenitev, ne pa s povečevanjem bruto bremen. Podjetja poudarjajo, da dvig minimalne plače sproži plačno kompresijo – to je zahtevo po sorazmernih dvigih tudi v višjih tarifnih razredih, da se ohranijo razmerja. To občutno dvigne celotne stroške dela, kar pa bo v zahtevnih tržnih razmerah skoraj nemogoče uveljaviti v ceni izdelkov. Dobavitelji avtomobilski industriji so še posebej izpostavljeni.
Podjetja opozarjajo tudi na posredne podražitve, saj se z dvigom minimalne plače tipično zvišajo stroški storitev, kot so komunala, čiščenje, varovanje, zimska služba in druge podporne dejavnosti.
Podjetja se zavzemajo za dostojen življenjski standard svojih zaposlenih, a nujen je premišljen in predvidljiv pristop
Če povzamemo, je slika, ki jo riše anketa, jasna in zaskrbljujoča. Predlagani dvig minimalne plače za več kot 16% bruto bi po ocenah sodelujočih podjetij povzročil opazen upad prodaje, povečal tveganje selitve proizvodnje in povzročil bistveno zmanjšanje zaposlenosti. Najbolj bi bili prizadeti tisti deli industrije, ki so ključni za slovenski izvoz in gospodarsko stabilnost.
Združenje kovinske industrije zato poudarja, da je potreben premišljen, postopen in predvsem predvidljiv pristop k politiki prejemkov zaposlenih. Cilj mora biti višji življenjski standard zaposlenih, vendar na način, ki ne ogroža konkurenčnosti in razvoja industrije. Ključna pot naprej je razbremenitev stroškov dela, ki izboljša neto dohodke zaposlenih, ohrani vzdržnost podjetij, hkrati pa ne povzroča prekomerne inflacije, ki bo uničevala realno rast neto plač.
Rezultati ankete zato niso le opozorilo, temveč poziv k odgovornemu in usklajenemu dialogu med gospodarstvom in državo.
Aleš Bizjak, direktor Združenja kovinske industrije