Kovinska industrija – ki jo sestavljajo proizvodnja kovinskih izdelkov (SKD C25), strojev in naprav (C28), vozil in prikolic (C29), drugih vozil in plovil (C30) ter popravila in montaže strojev (C33)[1] – se je v preteklosti po številu delovnih mest izkazala z izrazito odpornostjo. Kljub različnim krizam je dolgoročno beležila rast zaposlenosti, ki je po stopnji rasti znatno prehitevala rast zaposlenosti v slovenski industriji kot celoti in tudi rast zaposlenosti vseh dejavnosti v Sloveniji, vključno z javnim sektorjem.

Rekordno leto 2022 pa je pomenilo prelomnico v do tedaj pozitivnem trendu. Zaposlenost v kovinski panogi se je začela zmanjševati. Nedavno objavljeni podatki za leto 2025 celo kažejo, da se upad števila delovnih mest pospešuje – česar v zadnjih dvajsetih letih nismo zaznali niti v najbolj kriznih obdobjih. To je zaskrbljujoč podatek, ki žal nakazuje, da ne gre zgolj za kratkotrajno korekcijo.

 Podjetja kovinske panoge so v preteklosti izkazovala izrazito odpornost in sposobnost ustvarjanja delovnih mest

Od leta 2005 do konca leta 2025 so podjetja kovinske panoge število delovnih mest povečala za 20 % (slika 1), kar je več od rasti zaposlenosti vseh dejavnosti v Sloveniji (+16 %) in tudi od gibanj v predelovalnih dejavnostih (slika 2). V predelovalnih dejavnostih se je namreč v tem obdobju število zaposlenih celo zmanjšalo za 7 %.

Če bi primerjavo opravili v letu 2022, ko so navedene podpanoge, ki sodijo pretežno v kovinsko industrijo, zaposlovale več kot 82.000 oseb, bi skupna rast zaposlenosti dosegla celo 28 %.

Slika 1: Število zaposlenih v podpanogah kovinske industrije2005-2025  (vir: SURS)

Zanimiv je tudi pogled na okrevanje zaposlenosti po kriznem obdobju 2008-2014. V tem času se je kovinska industrija z 23-odstotno rastjo do leta 2025 znova izkazala bolje od povprečja vseh dejavnosti (+19 %) in predelovalnih dejavnosti (+15 %). Kovinska industrija je po krizi hitro prešla v pozitiven trend, vendar je kljub temu potrebovala deset let, da je leta 2017 presegla raven zaposlenosti iz rekordnega leta 2007. Po letu 2020 pa je bilo okrevanje precej hitrejše, saj je panoga že v naslednjem letu nadoknadila vsa izgubljena delovna mesta.

Slika 2: Število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih 2005-2025 (vir: SURS)

Preobrat in zaskrbljujoč razvoj po letu 2023

Po letu 2022 se je število zaposlenih v podpanogah kovinske industrije zmanjšalo za skoraj 5.000, kar predstavlja približno 6-odstotni upad. Še posebej zaskrbljujoče pa je, da se intenzivnost upadanja zaposlenosti iz leta v leto povečuje. Medtem ko je bil upad v letu 2023 skoraj zanemarljiv, je leta 2024 dosegel 2,4 %, leta 2025 pa že 3,6 %.

Takšnega trenda v zadnjih dvajsetih letih ni bilo zaznati niti v obdobju krize med letoma 2008 in 2014. Takrat se je namreč izrazito zniževanje števila delovnih mest v letu 2009 že v naslednjem letu močno upočasnilo, leta 2011 pa je sledila prva pozitivna korekcija zaposlenosti.  

Upad zaposlenosti je prisoten v vseh večjih podpanogah kovinske industrije: pri kovinskih izdelkih, strojih in napravah ter vozilih in prikolicah. Od svojih vrhuncev v letih 2021–2023 se je število zaposlenih v teh treh podpanogah skupaj zmanjšalo za skoraj 5.400. Največji upad je zabeležila ožja avtomobilska industrija (C29 – vozila in prikolice), kjer se je zaposlenost zmanjšala za skoraj 13 % oziroma za več kot 2.000 delovnih mest.

Najmanjši upad (–5,6 %) je bil zabeležen pri proizvodnji kovinskih izdelkov (C25), kar je mogoče pripisati večji razpršenosti te podpanoge po različnih trgih. Strojegradnja (C28) je po številu zaposlenih upadla za nekaj več kot 7 %. V letu 2025 se je za dobrih 5 % zmanjšala tudi zaposlenost v obeh manjših podpanogah – pri drugih vozilih in plovilih (C30) ter pri popravilih in montaži strojev (C33).

Če pogledamo predelovalne dejavnosti kot celoto (slika 2), ugotovimo, da se je število delovnih mest v zadnjih treh letih zmanjšalo za več kot 8.000 oziroma za skoraj 4 %.

Kako kaže v letu 2026?

UMAR v svoji spomladanski napovedi za leto 2026 predvideva nadaljnje zmanjševanje zaposlenosti v gospodarskih dejavnostih, ki naj bi se v drugi polovici leta nekoliko umirilo zaradi pričakovane oživitve gospodarskih aktivnosti. Zmanjševanje zaposlenosti v gospodarstvu pa nadomešča rast zaposlenosti v javnih storitvah, zato na strani ponudbe delovne sile ni pričakovati vidnejšega izboljšanja.

Orgalim - evropsko združenje tehnoloških industrij, kamor sodi tudi kovinska industrija - v svoji spomladanski napovedi pričakuje stabilizacijo po obdobju upadanja zaposlenosti. Kljub temu za kovinsko industrijo predvideva manjši upad (-1.2%). Kot glavni izziv pa ne izpostavlja več upadanje poslovanja, temveč predvsem neugodne demografske trende. Ob tem pa opozarja tudi na znatna geopolitična tveganja.

Za slovensko kovinsko industrijo lahko tudi v letu 2026 pričakujemo nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih. K temu bo prispevalo tudi prestrukturiranje podjetij, ki vse težje sledijo zahtevam poslovnega okolja. Morebitno izboljšanje tržnih razmer lahko razmere sicer ublaži, vendar se bodo podjetja še naprej soočala s pomanjkanjem ustrezne delovne sile.

Aleš Bizjak, direktor Združenja kovinske industrije, GZS

april 2025