IFR je aprila 2026 objavil podatke za leto 2024: Slovenija je s 315 industrijskimi roboti na 10.000 zaposlenih v predelovalni industriji na 7. mestu na svetu.
Slovenija se je leta 2024 s 315 delujočimi industrijskimi roboti na 10.000 zaposlenih v predelovalni industriji uvrstila na odlično 7. mesto na svetu. Podatek je Mednarodna zveza za robotiko (IFR) aprila 2026 objavila na svoji spletni strani kot povzetek svojega poročila World Robotics 2025.
Za podjetja kovinske industrije je rezultat posebej pomemben. IFR je že leta 2016 navedel, da je bilo v Sloveniji 60 odstotkov dobavljenih robotov namenjenih predvsem avtomobilski industriji, ki predstavlja pomemben del kovinske industrije. Podobno velja tudi v letu 2024, saj analiza RoboticsBiz visoko slovensko uvrstitev povezuje z vpetostjo industrije v dobaviteljske verige evropskih avtomobilskih proizvajalcev.
Gostota robotov pomeni število delujočih industrijskih robotov na 10.000 zaposlenih v predelovalni industriji. Ne gre za absolutno število robotov. Kazalnik operativni park postavi v razmerje s številom zaposlenih in tako omogoča primerjavo med različno velikimi gospodarstvi.
Na vrhu lestvice je Republika Koreja z 1.220 roboti, sledi Singapur z 818. Nemčija jih ima 449, Japonska 446, Švedska 377 in Danska 329. Za Slovenijo so uvrščene ZDA s 307, Tajvan s 302 in Švica z 294 roboti na 10.000 zaposlenih (slika 1).
RoboticsBiz pa opozarja tudi na omejitve kazalnika. Gostota ne pove, kako sodobni ali tehnološko zahtevni so roboti, kako dobro so izkoriščeni in kakšen poslovni učinek prinašajo. Prav tako ne vključuje servisnih, kmetijskih ali humanoidnih robotov.
Po podatkih, ki jih povzema RoboticsBiz, se je svetovno povprečje gostote robotov v osmih letih podvojilo: s 74 robotov na 10.000 zaposlenih leta 2016 na 132 leta 2024. V svetu je bilo leta 2024 v operativni uporabi nekaj manj kot 4,7 milijona industrijskih robotov, 9 odstotkov več kot leto prej.
Zahodna Evropa je leta 2024 dosegla rekordnih 267 robotov na 10.000 zaposlenih, 3 odstotke več kot leto prej. S tem je bila pred Severno Ameriko z 204 in Azijo s 131 roboti. Povprečje EU-27 je znašalo 231 robotov. Kar devet držav EU pa se uvršča na TOP 20 lestvico držav z najvišjo gostoto robotizacije. Za slovensko kovinsko industrijo so ti podatki pomembni, ker mora svojo konkurenčnost ohranjati v okolju, ki avtomatizacijo sistematično povečuje.
Kitajska kaže drugo razsežnost razvoja. Z gostoto 166 robotov je bila na 22. mestu, vendar je imela približno dva milijona delujočih industrijskih robotov. Leta 2024 je namestila 295.000 robotov oziroma 54 odstotkov vseh novih namestitev na svetu, gostota pa se je medletno povečala za 17 odstotkov. Poleg same uvrstitve je tako pomembna tudi hitrost sprememb, tu pa vodilne EU države v zadnjih letih izkazujejo zelo zmeren napredek napram azijskim tekmecem.
Primeri vodilnih držav potrjujejo pomen avtomobilske industrije. RoboticsBiz med glavne dejavnike visoke gostote pri Republiki Koreji navaja proizvajalce elektronike in avtomobilsko industrijo, pri Nemčiji avtomobilsko in strojno industrijo, pri Švedski pa avtomobilsko in napredno proizvodnjo. Pri Sloveniji omenja vpliv močne vpetosti v dobaviteljske verige avtomobilske industrije v zahodni Evropi.
V Združenju kovinske industrije ocenjujemo, da je ta položaj za slovensko industrijo pomembna prednost. Zahteve avtomobilskih dobaviteljskih verig namreč spodbujajo avtomatizacijo, višjo kakovost in širši tehnološki napredek. Hkrati pa velika odvisnost od ene panoge in omejenega števila naročnikov pomeni precejšnje tveganje, saj se lahko sedanji izzivi avtomobilske industrije hitro in izrazito prenesejo na dobavitelje, ki so znatno investirali v robotizirano proizvodno opremo.
Gostota robotov v Sloveniji se je med letoma 2016 in 2024 povečala s 137 na 315 (slika 1). Najizrazitejša rast je bila med letoma 2019 in 2022, ko se je gostota povečala s 157 na 284 robotov na 10.000 zaposlenih. To pomeni povečanje za 127 robotov oziroma približno 81 odstotkov v treh letih. Po letu 2022 se je rast umirila: leta 2023 je gostota dosegla 306, leta 2024 pa 315. Podatki tako kažejo močan napredek do leta 2022, nato pa prehod v obdobje počasnejše rasti.
Slika 1: Razvoj gostote industrijskih robotov v desetih vodilnih državah, 2016-2024; Vir podatkov: IFR, podatki objavljeni na spletni strani organizacije
Visoka uvrstitev Slovenije pa še ne pomeni splošne uspešnosti proizvodnih podjetij. Naložbe morajo prinašati merljiv učinek. Pomembni so dostopnost rešitev tudi za mala in srednja podjetja, kompetence zaposlenih, sodobne oblike organizacije, povezovanje robotike z digitalizacijo ter večja razpršenost uporabe avtomatizacije tudi zunaj avtomobilske industrije.
Dosežena raven robotizacije kaže, da imajo slovenska podjetja močno tehnološko osnovo in dober potencial za nadaljnji razvoj. Zagotavlja jim boljše izhodišče za prilagajanje hitri preobrazbi industrije, naraščajočim stroškom dela in demografskim izzivom, nekaterim pa omogoča tudi uvrstitev med vodilne ponudnike novih inovativnih rešitev. Tako lahko še naprej povečujejo produktivnost in kakovost ter krepijo inovativnost in odpornost proizvodnje. Za uresničitev tega potenciala so potrebna nadaljnja vlaganja v tehnologijo, organizacijo dela in kompetence zaposlenih, ob tem pa podjetja potrebujejo tudi stabilno in vzpodbudno poslovno okolje ter privlačnost Slovenije za vrhunsko usposobljene kadre.
· IFR, »Robot Density Surges in Europe, Asia, and Americas«:https://ifr.org/ifr-press-releases/news/robot-density-surges-in-europe-asia-and-americas
· RoboticsBiz, »The global robot density map: Which countries are automating fastest«: https://roboticsbiz.com/the-global-robot-density-map-which-countries-are-automating-fastest/