V skladu z odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, do nadaljnjega ni dovoljeno opravljati storitev nepremičninskega posredovanja za ali s fizičnimi osebami. Želimo in upamo, da bo to obdobje čim krajše boste lahko nadaljevali s svojim poslovanjem. Medtem pa vam predlagamo, da izkoriste ta čas in uredite evidence, pospravite arhive, pregledate skladnost poslovanja z GDPR in ZPPDFT-1, ažurirate spletne oglase ipd. Za dodatna pojasnila in pomoč se lahko obrnete na strokovno službo ZPN po e-pošti zpn@gzs.si

Na Gospodarski zbornici Slovenije smo seznanjeni, da pogodbe, ki so jih sklenile gospodarske družbe s tujimi partnerji, lahko vsebujejo klavzule, ki določajo, da se višja sila dokazuje s potrdilom zbornice. Določene zbornice po svetu in državni organi res izdajajo takšna potrdila, med drugim tudi Kitajski svet za spodbujanje mednarodne trgovine, ki v tem trenutku izdaja podjetjem potrdila, da je COVID-19 višja sila. Poudarjamo, da tovrstna potrdila potrjujejo samo dejstvo, da je določen naravni dogodek višja sila (npr. COVID-19, naravne nesreče ipd.), vendar pa ne potrjujejo, da je konkreten dogodek, npr. zamuda z dobavo v konkretnem pogodbenem razmerju, posledica višje sile.

Rezultati 1. ankete GZS o vplivu koronavirusa na poslovanje.

Z namenom preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom je vlada sprejela Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/2020), ki velja od ponedeljka 16. marca. V skladu z odlokom je prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo posebno informacijo z odgovori na najpogostejša vprašanja s področja delovnega razmerja.

Na Združenju kemijske industrije pri GZS so pripravili pregled SLO proizvajalcev dezinfekcijskih izdelkov za roke in površine (člani ZKI). Seznam >>

Agencija je iz sredstev javnega obveščanja razbrala, da na trgu upravljanja večstanovanjskih stavb obstajajo različne težave, predvsem pri možnostih in načinu zamenjave upravljavcev večstanovanjskih stavb, pri zaračunavanju domnevno visokih stroškov upravljanja in posledično pri potencialnem izrinjanju manjših upravnikov s trga, zato so sprejeli odločitev, da se opravi raziskava sektorja upravljanja večstanovanjskih stavb. Agencija na osnovi pridobljenih podatkov in informacij ugotavlja, da le-te ne kažejo na sum omejevanja konkurence, pač pa je zaznala povečan pojav nepoštenih poslovnih ravnanj, ki jih je mogoče uvrstiti predvsem v dejanja nelojalne konkurence, za obravnavo katerih pa Agencija ni pristojna. Končno poročilo >>

S strani nekaterih članov smo bili obveščeni, da imajo na nekaterih bankah težave pri odpiranju fiduciarnih računov, ker nekateri bančni uslužbenci stojijo na stališču, da nepremičninske družbe za odpiranje takšnih računov nimajo pravne podlage. V zvezi s tem vas želimo opozoriti, da velja ravno nasprotno, saj nepremičninske družbe takšne račune lahko odpirajo na podlagi izrecne določbe tretjega odstavka 6. člena Zakona o nepremičninskem posredovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – UPB, 49/11 in 47/19; ZNPosr) v povezavi z določbo četrte alineje drugega odstavka 14. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18 in 9/18 – popr.; ZPlaSSIED). Besedilo obeh členov z rumeno obarvanima relevantnima določbama >>

Cilj poziva je pregled trga oz. potencialnih partnerjev za sodelovanje na področju posredovanja pri prodaji nepremičnin v lasti banke in pri prodaji terjatev banke do njenih dolžnikov ter na področju iskanja potencialnih kupcev zastavljenih nepremičnin v izvršilnih/stečajnih postopkih.

Glede na to, da gre pri nakupu zemljišč s strani etažnih lastnikov za spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli, za posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov, za spremembe sporazuma o določitvi solastniških deležev, za vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, ter za uporabo stanovanja v druge namene je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Navedeno seveda velja le v primeru, da želijo etažni lastniki kupljeno nepremičnino določiti za skupni del večstanovanjske stavbe. V nasprotnem primeru seveda takšno nepremičnino lahko kupijo tudi samo etažni lastniki, ki se z nakupom strinjajo in postanejo njeni izključni (so)lastniki. Res pa je, da morajo potem tudi sami skrbeti zanjo in jo vzdrževati, po drugi strani pa lahko drugim etažnim lastnikom tudi preprečijo njeno uporabo. Če bi torej v konkretnem primeru šlo za nakup nepremičnine, ki bi bila nujna za zagotovitev dostopa do stavbe in s tem za njeno nemoteno obratovanje, bi mogoče v tem primeru lahko zagovarjali celo odločanje z navadno večino. Vendar smo v vprašanju že razbrali, da ima stavba dostop že zagotovljen. Torej gre v vsakem primeru za posel, ki presega redno upravljanje. V naslednjem koraku pa lahko na podoben način analiziramo še relevantne določbe SZ-1. Določba prvega odstavka 29. člena tako določa, da etažni lastniki stavb, za katere se uporabljajo določbe SZ-1, ne glede na določbo 67. člena SPZ o poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja stavbe, odločajo s soglasjem več kakor treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Na podlagi navedene določbe bi se potencialno lahko postavili na stališče, da v primeru večstanovanjske stavbe za nakup nepremičnine zadošča tričetrtinsko soglasje etažnih lastnikih. Zgoraj navedeno predstavlja zgolj mnenje strokovne službe Zbornice za poslovanje z nepremičninami, ki v nobenem primeru za naslovnika ni zavezujoče, poleg tega pa za njegovo pravilnost ne moremo prevzeti kakršnekoli odgovornosti. Mnenje vam lahko služi kot opora pri vašem razumevanju relevantnih predpisov in pri sprejemanju nadaljnjih odločitev. V kolikor potrebujete zavezujočo razlago besedila predpisov s stanovanjskega področja, pa se morate z vašim vprašanjem obrniti na pristojno ministrstvo, tj. Ministrstvo za okolje in prostor.