Zbornica računovodskih servisov

Stališče GZS do predloga sprememb Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih v zvezi z izvajanjem večstranskega obveznega pobota


Sprejeti Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih v praksi povzroča številne probleme, med katerimi izstopajo negativni učinki na likvidnost gospodarstva in postopki vključevanja v obvezni večstranski pobot, ki so bodisi neizvedljiva bodisi povzročajo nepotrebna administrativna bremena in stroške.

Na razgovoru o tej problematiki, sklicanem 18. aprila na povabilo generalne sekretarke Vlade RS, so se predstavniki zbornic, ministrstva za finance in AJPES dogovorili za presojo učinkov zakona na likvidnost države in gospodarstva ter oblikovanje predlogov operativnih in zakonskih sprememb. Predstavniki zbornic so se zavezali, da resornemu ministrstvu posredujejo medsebojno usklajene predloge izboljšav pri postopkih izvajanja veljavnega zakona ter predloge sprememb zakona. V skladu s tem so najprej predlagali spremembo urnika naslednjih večstranskih obveznih pobotov za leto 2011, ki ga je AJPES v soglasju z ministrstvom za finance sprejel.

Gospodarska zbornica Slovenije, GZS-Zbornica računovodskih servisov, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije so v tem tednu Vladi RS posredovale predlog ključnih sprememb ZPreZP, s katerimi bi bistveno prispevali k izvedljivosti in racionalnosti obveznega večstranskega pobota, s tem pa tudi k uresničljivosti zakona samega.

1. Omejitev mejnega zneska posamezne obveznosti v višini 420 evrov, od katerega so zavezanci dolžni prijaviti svoje obveznosti v večstranski obvezni pobot

Sedanja ureditev brez opredelitve minimalnega vstopnega zneska povzroča nepotrebne administrativne stroške tako zavezancem kot tudi upravljavcu AJPES.

Da gre za kopičenje prijav manjših zneskov v obvezni pobot brez pravega učinka po naših ocenah kaže tudi analiza prijavljenih obveznosti v prvem pobotu.

2. Določitev »presečnega« datuma prvega dne v tekočem mesecu, ki bo enotno in nedvoumno za vse zavezance določal, katere obveznosti so predmet vključitve obveznosti v obvezni večstranski pobot v tem mesecu

Zavezanci potrebujejo primerno časovno obdobje za računovodsko administrativno pripravo obveznosti za prijavo v obvezni pobot. Gre za tehnične in ostale objektivne okoliščine računovodskih aktivnosti, katerih bistven del je tudi knjiženje vseh zapadlih obveznosti ter plačil. Trenutna ureditev v ZPreZP zahteva dnevno tekoče knjiženje prejetih računov in njihovih plačil, kar je pri večini gospodarskih subjektov nemogoče zagotoviti.

Na to vežemo tudi predlog, da se naj obveznost prijave v večstranski obvezni pobot nanaša na tiste obveznosti, s katerimi pride dolžnik v zamudo do prvega dne v tekočem mesecu in te še niso plačane do izteka trenutka, ko se zapirajo prijave v večstranski pobot tega tekočega meseca.

3. Črtanje določil, ki opredeljujejo posamezne aktivnosti in naloge DURS.

Zaradi mnogih nejasnosti in dvoumnosti ter težav pri izvzetju določene prijavljene obveznosti iz sistema obveznega večstranskega pobota na zahtevo DURS, se predlaga črtanje določil odstavka, ki opredeljujejo posamezne aktivnosti in naloge DURS.

Določbe ZPreZP vsebinsko širijo določbe ZDavP-2, predvsem pa ostale upnike spravljajo v neenak položaj glede možnosti pobotanja ter gotovinsko plačilo tudi tistih zneskov, ki bi jih lahko morebiti uspešno pobotali. Hkrati določbe, ki se nanašajo na aktivnosti in naloge DURS, ne rešujejo zamud pri plačilih v trgovinskih poslih in kot take po vsebini v ZPreZP sploh ne sodijo.

4. Konkretizacija inšpekcijskega organa za nadzor nad izvajanjem zakona

Konkretno naj se določi inšpekcijski organ za nadzor nad izvajanjem zakona. Veljavna zakonska določila inšpektoratom in drugim organom dodeljujejo splošno pristojnost za nadzor nad izvajanem ZPreZP, ki bistveno presega delokrog posameznih inšpektoratov, ki za ta nadzor nimajo zagotovljenih pogojev in usposobljenih kadrov. To postavlja dvom v kompetentnost izrekanja posameznih inšpekcijskih organov iz naslova nadzora nad izvajanem ZPreZP, kar posledično ne zagotavlja ustrezne pravne varnosti zavezancev. Prav tako je nejasno, kateremu organu naj upniki prijavijo morebitne kršitelje.

5. Jasna določitev izvzema prijave obveznosti v obvezni večstranski pobot, ki izhajajo iz naslova postopkov prisilne poravnave

Nujna je sprememba določbe, ki generalno določa izjemo za nekatere dolžnike glede obveznosti vključitve v večstranski obvezni pobot. Gre za določilo, ki uporabo zakona izvzema vse primere, ko je bil nad dolžnikom začet postopek zaradi insolventnosti v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti. Dolžniki, ki so v postopku prisilne poravnave, namreč tudi po začetku prisilne poravnave poslujejo naprej z istimi in z drugimi poslovnimi subjekti. Zato njihove novo nastale tekoče obveznosti nikakor ne morejo biti izvzete iz obveznosti vključevanja v obvezni večstranski pobot, saj za to ni nikakršnega utemeljenega razloga.

6. Določitev izjeme glede prijave v obvezni pobot za povezane osebe

Nesmiselno in neživljenjsko je zahtevati, da dolžniki prijavijo tudi obveznosti, ki jih imajo do povezanih družb. S tem se ne povečuje plačilna nedisciplina, kar je namen zakona.(Op.: Obrtno podjetniška zbornica tega predloga ne podpira)

7. Črtanje maksimalnega roka 120 dni kot zakonsko dovoljenega poštenega plačilnega roka

Določilo, ki omejuje »pošten« pogodbeni plačilni rok na 120 dni, bistveno presega smernice EU direktive. Direktiva v svoji preambuli celo izrecno določa, da absolutni maksimalni rok za plačilo v direktivi ni določen zaradi raznolikosti vsakodnevnega poslovnega življenja.

S tem določilom ZPreZP Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU uveljavlja bistveno drugačna pravila, kar lahko povzroči izkrivljanje konkurence na enotnem evropskem trgu. Posledično takšna določba predstavlja tudi neupravičen poseg v svobodno gospodarsko pobudo in s tem kršitev Ustave Republike Slovenije.

Zato je potrebno zakon preoblikovati skladno z veljavno EU direktivo. Potrebno je črtati določilo, ki plačilni rok omejuje na 120 dni, hkrati pa zakon spremeniti tako, da plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od 60 dni, razen v primerih, ko se gospodarska subjekta v pogodbi dogovorita drugače, pod pogojem, da to ni očitno nepravično do upnika, tako kot to določa direktiva. (Op.: Obrtno podjetniška zbornica tega predloga ne podpira)

Zbornice pričakujejo, da bo Vlada predlagane spremembe zakona, ki jih podpira večina poslovnih subjektov, zavezancev po ZPreZP, nemudoma proučila in posredovala v parlamentarno proceduro Državnega zbora po nujnem postopku.


Avtor: GZS