Zbornica računovodskih servisov

Kodeks članov Zbornice računovodskih servisov

Velja od 01.01.2013

Potreba po novem kodeksu se je pojavila zaradi sprememb okolja in dela, ki ga opravljamo, zaradi promocije ZRS in članov ZRS ter njihovega usklajenega in kvalitetnega delovanja članov.

A. Uvod

Kodeks članov Zbornice računovodskih servisov je zapis pravil, po katerih se le-ti ravnajo pri opravljanju svoje dejavnosti, temelji na Mednarodnem kodeksu etike računovodskega strokovnjaka in Etičnem kodeksu profesionalnih računovodij ter pomeni dopolnitev obstoječih zakonov in pravnih aktov, ki na posredni način regulirajo dejavnost stroke.

Kodeks članov Zbornice Računovodskih servisov temelji na izhodiščih, ki izhajajo iz treh ključnih dejavnikov, na katere ima delovanje računovodskega servisa vpliv:

  • okolje
  • naročniki storitev
  • zaposleni v računovodskem servisu

Dejstvo je, da ni mogoče predvideti vseh situacij, v katerih se lahko pri opravljanju svoje dejavnosti znajde računovodski servis, zato ta kodeks predstavlja le ogrodje, znotraj katerega je možno poiskati rešitve in tako odpraviti morebitne ovire.

B. Osnovni pojmi

Računovodski servis

Računovodski servis je združba, ki lahko vključuje enega ali več računovodskih strokovnjakov, ki vsak zase spoštujejo temeljna načela svoje stroke.

Za pravilno delovanje računovodskega servisa je odgovoren vodja servisa.

Okolje

Računovodski servis ni dolžan le opraviti storitev za svojega naročnika, temveč mora ob opravljanju le-teh presoditi kakšno posledico lahko imajo te tudi na okolje, v katerem deluje.

Okolje, ki posredno in neposredno ocenjuje in vpliva na delo računovodskega servisa, so v prvi vrsti zakonodajalec, državne ustanove, poslovna javnost in lokalna skupnost.

Pomemben del okolja, na katere ima računovodski servis vpliv, so tudi ostali delujoči servisi v državi.

Naročniki storitev

Naročniki storitev so vse združbe, ki imajo z računovodskim servisom podpisano pogodbo za opravljanje računovodskih storitev.

Naročniki so neposredno odgovorni za vso dokumentacijo, ki jo računovodski servis uredi v njihovem imenu.

Računovodski servis ima do svojih naročnikov posebno odgovornost, saj pri svojem delu vsakodnevno upošteva poslovno občutljive informacije, ki jih je za naročnika dolžan obdelati v z zakoni predpisano obliko.

Zaposleni v računovodskem servisu

Računovodski servis lahko zaposluje računovodske strokovnjake oz. osebe, ki so za delovanje računovodskega servisa tudi drugače potrebni.

Kot zaposlenec se smatra tudi nosilec dejavnosti v primeru opravljanja dejavnosti kot samostojni podjetnik in edini lastnik poslovnega deleža v enoosebni družbi.

Kodeks zavezuje tako redno zaposlene kot pogodbeno vezane posameznike, ki izvajajo svojo dejavnost v okviru računovodskega servisa.

Vsak zaposlen je zase odgovoren za etično poslovanje in je v primeru, da se aktivnosti ne izvajajo v okviru tega kodeksa, dolžan na to opozoriti nadrejenega ali drugo primerno institucijo. Pri opravljanju svojega dela so zaposleni dolžni upoštevati štiri načela:

a) celovitost
b) objektivnost
c) profesionalnost
d) zaupnost

Odgovornost računovodskega servisa se izraža v omogočanju visokega standarda delovnega okolja in stopnje izobraževanja.

Vodje in zaposleni v računovodskih servisih so pomembni nosilci in promotorji strokovnosti v računovodski stroki in so kot taki neposredno odgovorni tudi za doprinos k ugledu ter napredku računovodske dejavnosti.

Potencialne nevarnosti oz. ovire pri opravljanju dejavnosti

Zaposleni v računovodskem servisu se ob opravljanju svojega dela srečujejo tudi s potencialnimi nevarnostmi oz. ovirami, ki jim lahko preprečijo objektivno delo.

Za najbolje opravljeno delo je potrebno nevarnosti oz. ovire predhodno prepoznati in odpraviti bodisi sami ali s pomočjo nadrejenih oz. drugih zaposlenih.

Pri svojem delu lahko zaposleni naletijo na težave pri opravljanju svojega dela zaradi:

a) lastnih interesov
b) navzkrižja tujih interesov
c) poznanstva oz. pristranskosti
d) ustrahovanja

I. DELOVANJE IN UPOŠTEVANJE KODEKSA

Določbe kodeksa veljajo za vse člane Zbornice Računovodskih servisov, ki so se z članstvom zavezali k spoštovanju kodeksa.

Vsak računovodski servis je dolžan seznaniti svoje zaposlene in pogodbeno vezane delavce z določbami tega kodeksa in zagotoviti njihovo dosledno spoštovanje.

II. NAČELA POSLOVANJA

1. OKOLJE

1.1. Odnos do stroke

  • Računovodski servis ima obveznost, da spoštuje veljavne zakone in predpise in se izogiba vsakršnim dejanjem, ki lahko škodujejo ugledu poklica. To vključuje dejanja, o katerih bi razumna in obveščena tretja oseba, ki pozna vse ustrezne informacije, menila, da bi negativno vplivala na ugled tega poklica.
  • Vodja servisa in zaposleni v računovodskem servisu morajo izvajati svojo dejavnost profesionalno in v skladu z vsemi predpisanimi standardi in etiko. Vsi zaposleni v računovodskem servisu si morajo prizadevati, da s svojim ravnanjem ne bodo škodovali ugledu računovodske stroke.
  • Računovodski servis ne sme sodelovati ali biti kako drugače udeležen pri poročilih, izkazih ali drugih informacijah, če je vodja ali kdorkoli od zaposlenih prepričan, da informacija vsebuje napačne ali zavajajoče ugotovitve.
  • Računovodski servis je dolžan ugotavljati in obveščati pristojne organe o strokovnih pomanjkljivostih ali drugih ovirah, ki onemogočajo opravljanje dejavnosti.
  • Kot člani Zbornice računovodskih servisov so računovodski servisi dolžni, da komentirajo, opozarjajo in sporočajo kakršnekoli nepravilnosti ali anomalije na trgu računovodskih servisov. Kot člani imajo tudi možnosti in dolžnost, da predlagajo Zbornici računovodskih servisov nove in učinkovitejše metode dela.

1.2. Odnos do drugih računovodskih servisov

  • Računovodski servis pri oglaševanju in trženju svojih storitev ne sme uporabljati sredstev, ki škodijo ugledu stroke, prav tako pa ne sme zmanjševati vrednosti in ugleda drugih računovodskih servisov. Računovodski servis se mora pri vseh trženjskih aktivnostih in nastopanja na tržišču zavzemati za povečevanja skupnega ugleda stroke in ne sme objavljati zavajajočih informacij vezanih na svojo lastno strokovnost in znanje.
  • Od računovodskih servisov se pričakuje tvorno sodelovanje z namenom dvigovanja ugleda stroke ter ohranjanja dobrega imena stroke.
  • Računovodski servis pri strankah ne bo vzbujal slabega občutka ali občutka nesposobnosti drugega servisa pri morebitni menjavi servisov.
  • Računovodski servis bo v okviru svojih najboljših zmožnosti sodeloval z bodočim računovodskim servisov v primeru, da se naročnik odloči za menjavo.

1.3. Odnos do lokalnega okolja

  • Od računovodskega servisa se pričakuje, da bo v lokalnem okolju predstavljal zaupanja vrednega sogovornika in bo, v okviru svojih možnosti, doprinesel k razvoju lokalne skupnosti.

2. NAROČNIK

Računovodski servis je dolžan pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z novim naročnikom predhodno preveriti, iz kakšnih razlogov se je naročnik odločil za ta računovodski servis. To velja tako v primeru, ko naročnik začenja poslovati, kot tudi v primeru menjave računovodskega servisa.

Računovodski servis je dolžan pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z novim naročnikom pridobiti vse potrebne informacije o lastništvu naročnika. K temu ga zavezuje tako veljavna zakonodaja, kot tudi postopek za ugotavljanje potencialnih nevarnosti oz. ovir pri poslovanju.

V primeru navzkrižja tujih interesov je računovodski servis dolžan naročnika na to opozoriti in hkrati tudi predlagati rešitve.

Računovodski servis mora zagotoviti natančne in pravočasne računovodske podatke in računovodska poročila in izdelovati nepristranske računovodske informacije in računovodska poročila za potrebe poročanja

Računovodski servis mora skrbeti za pravičnost in ne sme dovoliti, da bi predsodki ali pristranskost, nasprotje interesov ali drugi vplivi drugih ogrozili strokovno obravnavanje naročnikov storitev.

Računovodski servis mora v okviru lastnih zmožnosti skrbeti za doseganje najvišjega nivoja opravljanja strokovnih storitev, kar pomeni, da mora skrbeti, da so storitve zasnovane v skladu s spremembami zakonodaje in razvojem tehnike.

V primeru, da vodja računovodskega servisa presodi, da pričakovanja naročnika presegajo njegovo znanje ali pooblastila, oziroma da za zahtevano storitev računovodski servis ni sposoben kakovostno opraviti brez pomoči zunanjih strokovnjakov, mora o tem naročnika seznaniti ter predlagati ustrezno rešitev.

Računovodski servis mora zagotavljati zaupnost informacij, ki jih računovodski servis pridobi od naročnika, ali ugotovitev, ki nastanejo kot posledica opravljanja storitev. Teh informacij in ugotovitev ne sme uporabiti ali razkriti brez pravega in posebnega pooblastila oziroma brez pravne ali poklicne pravice ali dolžnosti po razkritju. Zaupnost mora ohraniti tudi v primeru prekinitve poslovnega sodelovanja z naročnikom.

Kjer je to ustrezno, mora računovodski servis opozoriti naročnika na omejitve, neločljivo povezane s temi storitvami, da se izogne napačni razlagi izraženega mnenja kot zatrjevanja dejstev.

Računovodski servis je pri sestavljanju cene za opravljanje svojih storitev dolžan upoštevati etične norme in razmerja v lokalnem okolju. 

3. ZAPOSLENI

  • V kolikor je zaposleni pri opravljanju kršil določbe kodeksa, velja, da je kodeks kršil računovodski servis. Računovodski servis je naročniku neposredno odgovoren za spoštovanje določil tega kodeksa. Morebitne škodne primere bo računovodski servis v nadaljevanju urejal interno s svojimi zaposlenimi.
  • Vodja servisa mora zagotavljati primerno raven strokovnega znanja pri izvajanju vseh sestavin računovodstva.
  • Za doseganje primerne kakovosti opravljenih storitev mora računovodski servis skrbeti za nenehno izobraževanje in usposabljanje vseh zaposlenih ne glede na obliko zaposlitve ali sodelovanja.
  • Računovodski servis mora skrbeti, da so vsi zaposleni odkriti, pošteni ter resnicoljubni pri opravljanju poklica in poslovnih odnosih.
  • Računovodski servis mora skrbeti, da so vsi zaposleni seznanjeni z vsemi strokovnimi in poklicnimi standardi ter mora zagotavljati njihovo upoštevanje pri izvajanju storitev.
  • Zaposleni v računovodskem servisu morajo opravljati svoje naloge vestno, kjer upoštevamo dejstvo da vestnost vključuje odgovornost delovati v skladu z zahtevami zaupanih nalog, torej skrbno, temeljito in pravočasno.

III. KONČNE DOLOČBE

1. Veljavnost

S sprejemom tega kodeksa preneha veljavnost kodeksa z dne 10.4.2002.

2. Reševanje sporov:

a) Vodja računovodskega servisa mora morebitne spore reševati po pravni poti in v skladu z določbami pogodbe sklenjene med računovodskim servisom in naročnikom.

b) Sporov znotraj računovodskega servisa se ne sme reševati na način, ki bi naročniku lahko povzročil škodo.