Miti in resnice o računovodskih izkazih
Pri Zbornici računovodskih servisov ugotavljamo, da se pri računovodskih izkazih pojavlja nekaj napačnega razumevanja, zato smo zbrali nekaj najpogostejših mitov in pripravili odgovore nanje.
Odkrijte najpogostejše neresnice in dileme v povezavi s potnimi nalogi, ki jih opažamo pri #ZRS in smo jih zbrali, da vam olajšamo delo.
16 mitov in resnic o računovodskih izkazih:
Mit #1: Računovodski izkazi so narejeni na podlagi preteklih poslovnih dogodkov in zato, razen za FURS, nimajo uporabne vrednosti za nikogar drugega. V času njihove javne objave je minila že vsaj tretjina novega poslovnega leta in podjetniki se ukvarjajo z odločitvami za sedanjost in prihodnost, preteklost ne zanima nikogar več.
NE DRŽI. Na podlagi analize računovodskih izkazov lahko sprejemamo boljše odločitve v prihodnosti. Več ...
Mit #2: Financerji lahko na podlagi analize računovodskih izkazov predvidevajo kreditno sposobnost organizacije v prihodnosti.
DRŽI. Na podlagi računovodskih izkazov se izračunavajo bonitetne ocene in ocenjuje kreditna sposobnost. Več ...
Mit #3: Vse kategorije v računovodskih izkazih so izračunane na podlagi natančnih zakonskih določil, zato je vedno mogoče povsem natančno izračunati poslovni izid, kapital in ostale postavke računovodskih izkazov.
NE DRŽI. Računovodski izkazi so narejeni na podlagi predpostav, ocen in usmeritev. Več ...
Mit #4: Predpisana je samo oblika računovodskih izkazov za zunanje računovodsko poročanje.
DRŽI. Slovenski računovodski standardi in Zakon o gospodarskih družbah predpisujejo obliko poročil za zunanje računovodsko poročanje. Več ...
Mit #5: Bilanca stanja prikazuje premoženje podjetja na določen dan in je rezultat poslovnih dogodkov v vsej zgodovini organizacije. To je razlog, da uspešnost poslovanja podjetja lahko ugotovimo že samo s proučitvijo zadnje dostopne bilance stanja podjetja.
NE DRŽI. Analiza računovodskih izkazov zajema analizo vseh računovodskih izkazov skozi več obdobij, analizo okolja in primerjavo z drugimi. Več ...
Mit #6: Za določanje bonitete podjetja je najpomembnejša kategorija čisti dobiček poslovnega leta.
NE DRŽI. Za bonitetne ocene je pomembnejši poslovni izid iz poslovanja (EBIT). Več ...
Mit #7: Če ima podjetje dobiček, ne more zaiti v likvidnostne težave.
NE DRŽI. Tudi podjetja, ki izkazujejo dobiček, lahko zaidejo v likvidnostne težave in tudi insolventnost. Več ...
Mit #8: Stanje na transakcijskem računu je izdajalec kreativnega računovodstva.
DRŽI – VSAJ NA DOLGI ROK. Stanje na TRR je, kakršno je, in ga ne moremo v računovodskih izkazih prikazati nič drugače. Več ...
Mit #9: Na izkaz denarnih tokov uporaba različnih računovodskih ocen in usmeritev ne vpliva.
NE DRŽI POVSEM. Tudi izkaz denarnih tokov ni povsem imun na različne računovodske odločitve. Več ...
Mit #10: Računovodske izkaze zna pripraviti že vsak ERP, zato poklic računovodje kmalu ne bo več potreben.
NE DRŽI. Računovodski programi so vedno lahko samo pripomoček. Več ...
Mit #11: Za računovodsko analizo moramo uporabiti čim več računovodskih kazalnikov, da bomo dobili prave informacije.
NE DRŽI. Za dobro analizo računovodskih izkazov je potrebno vedeti, kaj potrebujete in prikazati samo tisto. Več ...
Mit #12: Računovodski izkazi so končni produkt dela računovodje.
NE DRŽI. Končni produkt dela računovodje je računovodska informacija. Več ...
Mit #13: Računovodski izkazi so spričevalo podjetja.
DRŽI. Računovodski izkazi so izkaz poslovanja in uspešnosti podjetja in kot taki spričevalo podjetja. Več ...
Mit #14: Verodostojnost računovodskih izkazov se poveča, če so revidirani.
DRŽI. Z revizijo se verodostojnost računovodskih izkazov poveča. Več ...
Mit #15: Vsi javno objavljeni računovodski izkazi so pregledani in preverjeni s strani pristojnih institucij.
NE DRŽI. Računovodski izkazi malih in mikro podjetij pred ali po javni objavi niso preverjeni s strani nobene institucije. Več ...
Mit #16: Računovodske izkaze za javno objavo lahko v Sloveniji pripravi kdorkoli. Za to ni potrebna nobena izobrazba, znanje, kompetence ali celo licence.
ŽAL DRŽI. Javno objavljene računovodske izkaze, ki so podlaga za številne odločitve, lahko pripravlja kdorkoli. Več ...
Če se vam porajajo kakršnakoli vprašanja glede računovodskih izkazov, nam pišite na zrs@gzs.si in z veseljem bomo pomagali razrešiti vaše dileme.
Če razmišljate o članstvu v ZRS, vas vabimo, da izpolnite pristopno izjavo in se nam pridružite.
Preberite si naš letak, kjer je navedenih 9 razlogov, zakaj postati član ZRS: Letak 9 razlogov, zakaj postati član ZRS (pdf) >>
Mit #1: Računovodski izkazi so narejeni na podlagi preteklih poslovnih dogodkov in zato, razen za FURS, nimajo uporabne vrednosti za nikogar drugega. V času njihove javne objave je minila že vsaj tretjina novega poslovnega leta in podjetniki se ukvarjajo z odločitvami za sedanjost in prihodnost, preteklost ne zanima nikogar več.
NE DRŽI. Na podlagi analize računovodskih izkazov lahko sprejemamo boljše odločitve v prihodnosti.
Več:
Računovodski izkazi so resda pripravljeni na podlagi preteklih poslovnih dogodkov, so pa vendarle nepogrešljivi pripomoček za poslovno odločanje. Z analizo računovodskih izkazov namreč lahko pridobimo informacije, ki nam pomagajo k boljšim poslovnim odločitvam v prihodnosti.
Mit #2: Financerji lahko na podlagi analize računovodskih izkazov predvidevajo kreditno sposobnost organizacije v prihodnosti.
DRŽI. Na podlagi računovodskih izkazov se izračunavajo bonitetne ocene in ocenjuje kreditna sposobnost.
Več:
Financerji (na primer banke) analizirajo računovodske izkaze organizacij. Njihov končni cilj seveda ni raziskovati preteklosti, ampak ocenjevati trende poslovanja in odločanja ter kreditno sposobnost komitentov v prihodnosti. Računovodski izkazi so nepogrešljiv vir podatkov za take analize ne glede na to, da so narejeni na podlagi preteklih poslovnih dogodkov.
Mit #3: Vse kategorije v računovodskih izkazih so izračunane na podlagi natančnih zakonskih določil, zato je vedno mogoče povsem natančno izračunati poslovni izid, kapital in ostale postavke računovodskih izkazov.
NE DRŽI. Računovodski izkazi so narejeni na podlagi predpostav, ocen in usmeritev.
Več:
Računovodski izkazi so vedno samo ocena finančnega položaja organizacije. Računovodja v njih pusti tudi svoj osebni pečat, saj mora upoštevati nekatere predpostavke in hkrati sprejeti številne odločitve o računovodskih ocenah in usmeritvah. Ne glede na eksaktne zakonske določbe je zelo malo verjetno, da bi več računovodij za isto podjetje vedno izračunalo povsem enak poslovni izid. Zato je, ne glede na to, da se vse kategorije izračunavajo do centa natančno, zmotno prepričanje, da so vrednosti posameznih postavk vedno enoznačne. Večina računovodskih kategorij je vedno samo ocena.
Mit #4: Predpisana je samo oblika računovodskih izkazov za zunanje računovodsko poročanje.
DRŽI. Slovenski računovodski standardi in Zakon o gospodarskih družbah predpisujejo obliko poročil za zunanje računovodsko poročanje.
Več:
Zakon o gospodarskih družbah predpisuje obliko in vsebino posameznih računovodskih izkazov za zunanje računovodsko poročanje. Organizacije pa si lahko za svoje notranje potrebe pripravijo svoj način in obliko poročanja. Pri tem si lahko pomagajo s pravili skrbnega računovodenja (PSR 6), ki so skupek dobrih praks in dognanj stroke in lahko bistveno pomagajo pridobiti ustrezne podlage za poslovno odločanje.
Mit #5: Bilanca stanja prikazuje premoženje podjetja na določen dan in je rezultat poslovnih dogodkov v vsej zgodovini organizacije. To je razlog, da uspešnost poslovanja podjetja lahko ugotovimo že samo s proučitvijo zadnje dostopne bilance stanja podjetja.
NE DRŽI. Analiza računovodskih izkazov zajema analizo vseh računovodskih izkazov skozi več obdobij, analizo okolja in primerjavo z drugimi.
Več:
Drži, da bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti na določen dan. Drži tudi, da prikazuje premoženje in vire premoženja posamezne organizacije, ki so rezultat poslovanja organizacije v celotnem času njenega obstoja in poslovanja.
Ne drži pa, da je analiza računovodskih izkazov mogoča zgolj z analizo enega izkaza enega poslovnega leta. Analiziranje računovodskih izkazov je veliko bolj kompleksno opravilo, ki se mora začeti z spoznavanjem same organizacije, njenega poslovanja, splošnega gospodarskega okolja, v katerem posluje, posebnih okoliščin in drugih značilnosti. Šele potem sledi analiza računovodskih izkazov, pri katero vključujemo vse računovodske izkaze in primerjamo poslovanja med leti in med primerljivimi organizacijami.
Mit #6: Za določanje bonitete podjetja je najpomembnejša kategorija čisti dobiček poslovnega leta.
NE DRŽI. Za bonitetne ocene je pomembnejši poslovni izid iz poslovanja (EBIT).
Več:
Čisti dobiček poslovnega leta je seveda izredno pomemba postavka računovodskih izkazov. Je ena pomembnejših informacij za lastnike, saj je vir dividend, ter tudi za Finančno upravo, saj je temelj izračuna davčne osnove in davka od dohodkov pravnih oseb.
Za določanje bonitete pa je pomembnejši poslovni izid iz poslovanja (EBIT), ki se običajno izračuna kot razlika med prihodki iz poslovanja in poslovnimi odhodki.
Na podlagi analize računovodskih izkazov namreč sklepamo, kako bo organizacija poslovala v prihodnje, kakšna bo njena kreditna sposobnost, boniteta in podobno. Za določanje tega pa so pomembne temeljne postavke, tiste, zaradi katerih podjetje sploh obstaja, to pa so predvsem prihodki od prodaje, prihodki iz poslovanja in poslovni odhodki. Drugi prihodki in odhodki imajo običajno bolj izredno naravo in ne moremo sklepati, da se bodo dogajali tudi v prihodnje. Prav tako financiranje ni temeljna dejavnost gospodarskih organizacij in je zato za določanje bonitet manj pomemba.
Temelj je tisto, zaradi česar podjetje obstaja, dejavnost, ki jo opravlja in ki je registrirana. Samo v primeru, če to dejavnost opravlja dobro in zna to tudi dobro prodati, če dosega prihodke od prodaje in je tudi stroškovno učinkovito, lahko pričakujemo uspešno poslovanje podjetja tudi v prihodnje.
Mit #7: Če ima podjetje dobiček, ne more zaiti v likvidnostne težave.
NE DRŽI. Tudi podjetja, ki izkazujejo dobiček, lahko zaidejo v likvidnostne težave in tudi insolventnost.
Več:
Dobiček (še) ni denar. Denarna sredstva so samo ena izmed oblik sredstev organizacije. Vaš dobiček se lahko »skriva« v zalogah, terjatvah, opremi… Vaše obveznosti pa (praviloma) lahko plačujete samo z denarjem. In zato velja; tudi podjetje, ki posluje z dobičkom, a ne obvladuje finančnih tokov, ima lahko likvidnostne težave.
Velja pa nasprotno. Če ne obvladujete denarnih tokov in imate pogoste likvidnostne težave, se bo to slej ko prej poznalo na vašem poslovnem izidu in dobiček se bo počasi začel spreminjati v izgubo.
Mit #8: Stanje na transakcijskem računu je izdajalec kreativnega računovodstva.
DRŽI – VSAJ NA DOLGI ROK. Stanje na TRR je, kakršno je, in ga ne moremo v računovodskih izkazih prikazati nič drugače.
Več:
Imate terjatve, za katere veste, da ne bodo poplačane, pa jih ne želite slabiti, ker bi to slabo vplivalo na vaše bilance? Se v vašem skladišču skrivajo nekuratne zaloge, ki jih gotovo ne boste mogli prodati po njihovi knjigovodski vrednosti? Previsoka neopredmetena dolgoročna sredstva, dana posojila, ki se ne vračajo – vse to in še več pomeni, da so vaše bilance prenapihnjene. Kratkoročno morda res vplivajo na boljše bonitetne ocene. Toda vsa ta napihnjena sredstva nikoli ne bodo postala denar in slej ko prej se bo to poznalo v težavah na vašem transakcijskem računu.
Izkušnje pravijo – skoraj vse kategorije v bilancah je možno polepšati, naknjižiti malo drugače, našminkati, sredstev na TRR pa ne samo s knjiženjem ne moremo spremeniti.
Mit #9: Na izkaz denarnih tokov uporaba različnih računovodskih ocen in usmeritev ne vpliva.
NE DRŽI POVSEM. Tudi izkaz denarnih tokov ni povsem imun na različne računovodske odločitve.
Več:
Zagovorniki in ljubitelji izkaza denarnih tokov trdijo, da je med računovodskimi izkazi najbolj »pošten«, saj izbira različnih računovodskih ocen in usmeritev nanj ne vpliva. To drži. Na denarne tokove ne vpliva izbira amortizacijske stopnje, odločitev o slabitvi terjatev ali zalog, izbira metode vrednotenja zalog ali razvrstitev finančne naložbe v to ali drugo skupino.
Dejstvo pa je, da tudi na izkaz denarnih tokov vpliva kapitaliziranje sredstev. Nekaj, kar bi morda moralo biti prikazano kot odliv denarnih sredstev zaradi poslovanja, se, z usredstvenjem stroškov, spremeni v odliv zaradi investiranja, kar je lahko videti povsem drugače. Na to moramo biti pozorni, ko analiziramo izkaz denarnih tokov.
Mit #10: Računovodske izkaze zna pripraviti že vsak ERP, zato poklic računovodje kmalu ne bo več potreben.
NE DRŽI. Računovodski programi so vedno lahko samo pripomoček.
Več:
Drži, da večina računovodskih programov iz podatkov v glavni knjigi brez težav in »na klik« pripravi bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, z malo pomoči pa tudi davčni obračun ali izkaz denarnih tokov. Predhodne kontrole postopkov knjiženj, odločitve o izbiri ustreznih računovodskih rešitev, metod, usmerite in ocen, analiziranje in interpretiranje računovodskih izkazov pa so še vedno in bodo še dolgo v domeni človeka – računovodje.
Mit #11: Za računovodsko analizo moramo uporabiti čim več računovodskih kazalnikov, da bomo dobili prave informacije.
NE DRŽI. Za dobro analizo računovodskih izkazov je potrebno vedeti, kaj potrebujete in prikazati samo tisto.
Več:
Prevelika količina računovodskih kazalnikov in prevelika količina informacij je lahko enako nevarna in neuporabna, kot premajhna. Potrebno je vedeti, kaj uporabnika zanima, kaj je tisto, kar je njegov končni cilj. Domena računovodje je, da uporabniku poda tiste informacije in tiste kazalnike, ki jih za odločitev potrebuje.
Lastnike, zaposlene in morda kupce zanima stabilnost našega poslovanja. Zanima jih torej trend naših prihodkov od prodaje, poslovni izid iz poslovanja, donosnost sredstev in kapitala in podobno.
Financerji in dobavitelji pa na drugi strani želijo vedeti predvsem, kako bo podjetje sposobno odplačevati svoje obveznosti. Potrebujejo podatek o gibanju EBITDA, koeficiente likvidnosti, koeficiente zadolženosti in podobno.
Mit #12: Računovodski izkazi so končni produkt dela računovodje.
NE DRŽI. Končni produkt dela računovodje je računovodska informacija.
Več:
Končni produkt računovodje je predvsem računovodska informacija. Računovodski izkazi pa so podlaga za to, da lažje pripravimo in pridobimo ustrezne računovodske informacije.
Rezultat dela računovodje tako ni število knjižb in tudi ne računovodski izkazi, pač pa ustrezna informacija. Knjiženja in tudi računovodske izkaze lahko pripravi računalnik, dobre analize računovodskih izkazov pa tudi umetna inteligenca (še?) ne.
Mit #13: Računovodski izkazi so spričevalo podjetja.
DRŽI. Računovodski izkazi so izkaz poslovanja in uspešnosti podjetja in kot taki spričevalo podjetja.
Več:
Gre za star stavek, s katerim se načeloma strinjamo. Računovodski izkazi v resnici so spričevalo podjetja in kot vsako drugo spričevalo nekaj povedo, nikoli pa ne povedo vsega.
Podjetje je mnogo več, kot so samo njegovi računovodski izkazi, tako kot so učenci in dijaki mnogo več kot samo to, kar povejo njihova šolska spričevala.
Mit #14: Verodostojnost računovodskih izkazov se poveča, če so revidirani.
DRŽI. Z revizijo se verodostojnost računovodskih izkazov poveča.
Več:
Nedvomno drži, da se verodostojnost računovodskih izkazov poveča, če so le-ti revidirani. Različne računovodske afere v svetu in pri nas pa nas opozarjajo, da moramo biti ustrezno previdni tudi pri branju in analiziranju revidiranih računovodskih izkazov.
Mit #15: Vsi javno objavljeni računovodski izkazi so pregledani in preverjeni s strani pristojnih institucij.
NE DRŽI. Računovodski izkazi malih in mikro podjetij pred ali po javni objavi niso preverjeni s strani nobene institucije.
Več:
Računovodski izkazi srednjih in velikih podjetij ter drugih podjetij, ki so zavezana k reviziji ali preiskavi računovodskih izkazov, so revidirani s strani revizijskih hiš. Vsi ostali računovodski izkazi v Sloveniji pa pred javno objavo niso pregledani s strani nobene niti zasebne niti javne institucije. Večina vgrajenih kontrol pri javni objavi je zgolj matematičnih.
Računovodske izkaze velike večine malih in mikro organizacijah izmed vseh institucij praviloma pregleda samo Finančna uprava, pa še ta v omejenem obsegu in samo tiste postavke, ki so relevantne za izračun davčne obveznosti.
Verodostojnost računovodskih izkazov se seveda zaradi tega zmanjšuje. Brati in analizirati jih moramo z ustrezno mero previdnosti in ustreznim znanjem.
Mit #16: Računovodske izkaze za javno objavo lahko v Sloveniji pripravi kdorkoli. Za to ni potrebna nobena izobrazba, znanje, kompetence ali celo licence.
ŽAL DRŽI. Javno objavljene računovodske izkaze, ki so podlaga za številne odločitve, lahko pripravlja kdorkoli.
Več:
Računovodske izkaze za javno objavo lahko v Sloveniji pripravi kdorkoli, tudi brez ustreznega znanja, kompetenc ali opreme.
Verodostojnost računovodskih izkazov se seveda zaradi tega zmanjšuje. Brati in analizirati jih moramo z ustrezno mero previdnosti in ustreznim znanjem.