Poročilo o delu ZRS za leto 2002

Glede na postavljena programska izhodišča  smo na Združenju računovodskih servisov v letu 2002 izvedli naslednje konkretne aktivnosti:

1. Sodelovanje pri pripravi predpisov

V letu 2002 so pričeli veljati prenovljeni slovenski računovodski standardi. Pri njihovem nastajanju in oblikovanju je združenje sodelovalo že v preteklem letu, v letošnjem letu pa smo se vključili v javno razpravo v zvezi z oblikovanjem Slovenskega računovodskega standarda 39 Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih.

Ministrstvo za finance je v prvi polovici leta v strokovno obravnavo predložilo delovno gradivo novega zakona o dohodnini in zakona o davku od dohodka pravnih oseb.  O predlaganih rešitvah so različni strokovnjaki podali svoje poglede na javni strokovni razpravi 17.4.2002.  Oba predloga zakonov sta bila kasneje umaknjena iz obravnave, namesto prvotno zastavljene popolne prenove, pa smo v začetku jeseni govorili le o predlogu sprememb zakona o davku od dobička pravnih oseb. 

Veliko časa je bilo v letu 2002 namenjenega tudi razpravi v zvezi z zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja. Računovodski servisi so z Zakonom o preprečevanju pranja denarja dobili precejšnje obveznosti in odgovornosti, združenje pa tudi nalogo, da pripravi seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij. 

2. Seznanjanje članov o sprejetih predpisih in drugih novostih

Vsem novostim, ki jih prinaša zakonodaja na področju računovodstva in davkov je težko slediti, na najbolj pomembne pa skušamo opozoriti tudi v glasi GZS Glasu gospodarstva, ki ga prejemajo vsi člani. Skupaj z Davčnim  inštitutom iz Maribora pripravljamo posebno rubriko v kateri so objavljene informacije o novih predpisih, mnenja in stališča stroke v zvezi z odprtimi problemi in vprašanji ter drugi strokovni prispevki.  

3. Svetovanje

Številna vprašanja, ki so jih dnevno zastavljali podjetniki v zvezi z računovodskimi in davčnimi predpisi so narekovala, da področje svetovanja uredimo bolj sistematično in celovito. Za sodelovanje smo zaprosili zunanje sodelavce, ki lahko nudijo zanesljive in strokovne odgovore. Odločili smo se za  telefonsko svetovanje ob določenih dnevih in urah.  Po šestih mesecih takšnega svetovanja opažamo, da se je svetovanje zelo uspešno uveljavilo.  

Področja svetovanja, svetovalci in uradne ure v času priprave poročila:

4. Delavnice in posveti

Dejavnost s katero se ukvarjajo naši člani zahteva neprestano izobraževanje in usposabljanje. Združenje želi z organizacijo delavnic ponuditi svojim članom čim bolj reden, enostaven in cenovno dostopen način izobraževanja. Delavnice vodijo predavatelji, ki so svoje teoretično znanje nadgradili z izkušnjami v praksi.  Po odzivih udeležencev delavnic ugotavljamo, da je takšna kombinacija še posebej učinkovita in cenjena. 

V letošnjem letu smo na nivoju nacionalnega združenja doslej izvedli 18 delavnic, regijska združenja pa še dodatno organizirajo delavnice na svojih območjih.

Izvedene delavnice:

25.01.02  Slovenski računovodski standardi
07.02.02   Letno poročilo za leto 2001
14.02.02   Letno poročilo za leto 2001
06.03.02   Zakon o preprečevanju pranja denarja - obveznosti vodij računovodskih servisov in davčnih svetovalcev
12.03.02   Davčni postopek s predstavitvijo praktičnih primerov
05.04.02   Davek na dodano vrednost - pravica do odbitka vstopnega davka
09.04.02   Davčni postopek s predstavitvijo praktičnih primerov
10.04.02   Slovenski računovodski standardi
17.04.02   Vpliv sprememb davčnega sistema gospodarstvo - s poudarkom na obdavčitvi  pravnih oseb
05.06.02   Razumevanje računovodskih informacij za managerje
07.06.02   Davek na dodano vrednost - novosti
23.09.02   Spremembe in dopolnitve ZDDV
03.10.02   Pravilnik o računovodstvu v skladu s SRS
09.10.02   Spremembe in dopolnitve ZDDV
17.10.02   Spremembe in dopolnitve ZDDV
29.10.02   Davek na dodano vrednost in nepremičnine
06.11.02   Delovnopravna zakonodaja po novem
14.11.02   Obračun davka na dodano vrednost po novem
20.11.02   Delovnopravna zakonodaja po novem
 

5. Izpiti za vodje računovodskih servisov ter izpiti za knjigovodje in računovodje

Skrb za dvig kvalitete storitev je ena izmed najpomembnejših nalog združenja.  Ta cilj združenje zasleduje z  preverjanjem znanja na izpitih, ki se opravljajo na GZS po dveh programih in sicer:

• po programu za vodenje računovodskih servisov
• po programu za računovodska in knjigovodska dela

Potrdilo o usposobljenosti za vodenje računovodskih servisov je v času priprave tega poročila prejelo 113 oseb, kar pomeni, da so uspešno opravili teoretični del izpita, ki zajema 6 predmetov  (pravni vidik gospodarskega poslovanja, slovenski računovodski predpisi, računovodski izkazi, davki in druge dajatve, pravna ureditev finančnega poslovanja in management)  in praktični del, ki zajema izdelavo letnega poročila ter svoj »pisni« izdelek tudi uspešno zagovarjali pred komisijo. 

Poleg programa usposabljanja za vodje računovodskih servisov združenje izvaja tudi izpite po pripravilo programu usposabljanja za računovodje in knjigovodje.

6.  Tarifa in Kodeks

Zaradi spremenjene zakonodaje je bilo v začetku leta potrebno pristopiti k manjši prenovi računovodske tarife.  Tarifa je objavljena na spletnih straneh Združenja računovodskih servisov, kjer se redno mesečno objavlja tudi vrednost točke:www.gzs.si/racunovodski_servisi.

Upravni odbor združenja je sprejel Kodeks Združenja računovodskih servisov, ki predstavlja  zapis pravil po katerih se ravnajo člani združenja pri opravljanju svoje dejavnosti.
Kodeks temelji na mednarodnem kodeksu etike računovodskega strokovnjaka (Op. Mednarodni kodeks etike računovodskega strokovnjaka je sprejelo Mednarodno združenje računovodskih strokovnjakov (IFAC) in naj bi predstavljal standarde vedenja in temeljna načela, ki jih mora spoštovati računovodski strokovnjak ne glede na to ali deluje samostojno ali v okviru drugih dejavnosti.), ki predstavlja standard ravnanja računovodskih strokovnjakov. 

7. Katalog  računovodskih servisov

Na Združenje  se obračajo številni podjetniki iz različnih dejavnosti in iz različnih področij Slovenije, ki želijo vodenje poslovnih knjig prepustiti zunanjemu izvajalcu.  Pričakujejo pomoč pri izbiri optimalne kombinacije med kvaliteto in ceno storitve. Odločitev je težka, še posebej zato, ker izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti računovodenja in davčnega svetovanja ni predpisano.  Problematika sive ekonomije in nelojalne konkurence je zelo pereča.

Na združenju spodbujamo prizadevanja za dvig kvalitete storitev svojih članic. Poleg stalnega funkcionalnega usposabljanja,  nivo znanja preverjamo tudi na izpitu po programu za vodje računovodskih servisov. 

Z izdajo kataloga želimo izpostaviti tiste, ki so svoje znanje in organiziranost postavili na preizkus in ga uspešno opravili. 

V Katalog niso vpisani vsi člani,  vpisati se namreč smejo le tisti, ki so:

• pridobili listino GZS  (opravili izpit na GZS),
• skrbijo za redno usposabljanje in izobraževanje (točkovni sistem),
• v zvezi z opravljanjem dejavnosti niso bili  kaznovani,
• so podpisniki Kodeksa,
• so ustrezno zavarovani za strokovno odgovornost.

Interes za vpis v Katalog je velik, zato smo prepričani, da bo število tistih, ki bodo izpolnjevali pogoje za vpis  ob naslednji izdaji Kataloga precej naraslo.

8. Kongres računovodskih servisov

Oktober je mesec, ko se vsako leto na kongresu srečajo vodje računovodskih servisov in kritično razpravljajo o aktualnih vprašanjih, ki jih prinaša nenehno spreminjajoča se zakonodaja.  Letos je bil kongres že četrtič po vrsti, aktualnih tem pa toliko, da je trajal tri dni.

Razpravljali smo o novih  Slovenskih računovodskih standardih, še posebej o predvidenem standardu 39, ki bo veljal za samostojne podjetnike posameznike. Darinka Pozvek, v.d direktorica AJPES je predstavila novosti na področju predlaganja in objavljanja letnih poročil oziroma predlaganja podatkov iz letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov.

V nadaljevanju smo se posvetili davčni zakonodaji, kjer nas je državni sekretar Darko Končan seznanil s pričakovanimi spremembami obdavčitve pravnih oseb. Izredno zanimivo sta spremembe delovnopravne zakonodaje predstavila dr. Etelka Korpič-Horvat in glavni republiški inšpektor RS za delo Borut Brezovar.  Razpravljali smo tudi kršitvah dobre poslovne prakse in  obveznosti računovodskih servisov  pri odkrivanju sumljivih transakcij in preprečevanju pranja denarja.

Udeleženci, ki so bili z nami vse tri dni, so z zanimanjem prisluhnili  tudi Vladu Balažicu, sodniku Vrhovnega sodišča, ki je na kratko predstavil tiste določbe iz  Obligacijskega zakonika, ki so za računovodske servise še posebej zanimive, nekaj novih spoznanj s sveta poslovne komunikacije pa je zaokrožilo naše druženje.

Zaključki, ki so bili sprejeti na Kongresu predstavljajo izhodišče za delo združenja in so objavljeni na spletnih straneh Združenja računovodskih servisov.

9. Športne igre

Letošnje športne igre so bile druge po vrsti. Tako kot prve so bile tudi letos organizirane na Lokvah nad Novo Gorico in sicer 14.6.2002. Sproščeno vzdušje, zabava in razvedrilo so vodilo tega srečanja.  Veseli nas, da se je letošnjih iger udeležila večina  tistih s katerimi smo se družili že preteklo leto. Prišlo je tudi nekaj novih udeležencev, ki so ob koncu srečanja zatrdili, da se drugo leto spet vidimo. To dokazuje, da sta bili vsebina in organizacija  dobri in uspešni. 

10. Častno sodišče in zavarovanje poklicne odgovornosti

Številne pritožbe zaradi nelojalne konkurence in problematike »sive ekonomije« na področju računovodstva so prvič dobile svoj epilog na Častnem sodišču, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.

11. Druge aktivnosti

Združenje računovodskih servisov Gospodarske zbornice Slovenije je bilo pobudnik in ob sodelovanju Zavarovalno-poslovnega inštituta aktiven sooblikovalec zavarovanja poklicne odgovornosti računovodskih servisov. Namen zavarovanja poklicne odgovornosti računovodskih servisov je bil ves čas ta, da se iz zavarovalne premije krije odškodninska obveznost zavarovanca računovodskega servisa za čisto premoženjsko škodo, ki nastane zaradi napačnega ravnanja ali opustitve potrebnega ravnanja pri opravljanju računovodske dejavnosti in ki jo proti zavarovancu uveljavlja tretja oseba.

V letošnjem letu smo na upravnem odboru združenja prvič obravnavali konkreten primer in ugotovili, da je podan temelj za odškodninsko odgovornost zavarovalnice za izplačilo odškodnine za nastalo škodo, saj računovodski servis škode ni povzročil namenoma, prav tako pa ni podan nobeden od primerov, ki so taksativno našteti v »Posebnih pogojih za zavarovanje odgovornosti računovodskih servisov (O-RAČ-CM/2000)« in  zaradi katerih pride do izključitve odgovornosti zavarovalnice. 

Računovodskemu servisu je bila iz naslova zavarovanja izplačana ustrezna odškodnina.