Slovarček evropskih pogosto uporabljenih izrazov, institucij in postopkov

IZRAZI IN KRATICE

Četrta direktiva o pravu družb - Četrta Direktiva Sveta z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, (78/660/EGS)

SMP - Small and Medium Practices (definicija IFAC, 2010): izvajalci računovodskih storitev, katerih stranke so večinoma mala in srednja podjetja (MSP), uporabljajo zunanje vire kot nadomestilo za omejena notranja tehnična sredstva in zaposlujejo omejeno število strokovnih delavcev.
Opredelitev MSP se razlikuje od države do države.

SME – Small- and Medium-sized Enterprises: mala in srednje velika podjetja – MSP.
V skladu s slovenskim Zakonom o gospodarskih družbah je MSP podjetje, ki izpolnjuje dve od treh pogojev:
- število zaposlenih manjše od 250 (mikro manjše od 10, majhno od 10 do 50, srednje od 50 do 250),
- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35 mio € (mikro ne presegajo 2 mio €, majhna 8,8 mio €, srednja 35 mio €)
- vrednost aktive ne presega 17,5 mio € (mikro ne presega 2 mio €, majhna 4,4 mio €, srednje 17.5 mio €).

V ZDA se za MSP štejejo podjetja, ki imajo manj kot 500 zaposlenih (mala podjetja manj kot 100 zaposlenih).

INSTITUCIJE

Evropski parlament – organiziranost in delo
Evropski parlament je edini neposredno izvoljeni organ EU in ena največjih demokratičnih skupščin na svetu. Njegovi poslanci zastopajo 500 milijonov državljanov EU. Vsakih pet let jih volijo volivci iz vseh držav članic.

Po izvolitvi se poslanci razdelijo glede na strankarsko pripadnost. Združijo se v politične skupine, kjer lahko bolje zastopajo svoja stališča. 

Večina dela Parlamenta se opravi v specializiranih odborih, ki pripravljajo poročila, o katerih poslanci kasneje glasujejo na plenarnih zasedanjih.

V Poslovniku Parlamenta so določena natančna pravila za delo Parlamenta. Za poslance kot predstavnike vseh evropskih državljanov je postala večjezičnost v Parlamentu ena njegovih najpomembnejših vidikov. Parlamentarni dokumenti so objavljeni v vseh uradnih jezikih EU in vsak poslanec Evropskega parlamenta ima pravico, da govori v katerem koli uradnem jeziku.

Vir: http://www.europarl.europa.eu/aboutparliament/sl/0025729351/Organizacija-in-delo.html
 

IFAC – International Federation of Accountants - Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (s sedežem v ZDA); http://www.ifac.org

IASB - International Accounting Standards Boards - Odbor za mednarodne računovodske standarde; http://www.ifrs.org

EFRAG - European Financial Reporting Advisory Group – Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje, ki deluje v okviru generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg in storitve in sodeluje v procesu potrditve MSRP; http://www.efrag.org

SARG - Standards Advice Review Group - Svetovalna skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki deluje v okviru generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg in storitve in sodeluje v procesu potrditve MSRP; https://www.iasplus.com/en/news/2007/February/news3291

ARC - Accounting Regulatory Committee - Računovodski regulativni odbor sodeluje v procesu potrditve MSRP; https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/financial-reforms-and-their-progress/regulatory-process-financial-services/expert-groups-comitology-and-other-committees/accounting-regulatory-committee_en

Evropski svet

Evropski svet opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne naloge Evropske unije. Z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati 1. decembra 2009, je Evropski svet postal institucija. 

Evropski svet daje Uniji potrebne spodbude za njen razvoj in zanj opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne naloge. Ne opravlja zakonodajne funkcije.

Evropski svet sestavljajo voditelji držav oziroma vlad držav članic ter njegov predsednik in predsednik Komisije. Pri njegovem delu sodeluje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Glede na dnevni red lahko člani Evropskega sveta sklenejo, da vsakemu od njih pri delu pomaga minister, predsedniku Komisije pa član Komisije.

Evropski svet se sestane dvakrat v vsakem polletju na sklic svojega predsednika. Če razmere tako zahtevajo, predsednik skliče izredno zasedanje Evropskega sveta. Evropski svet navadno odloča s konsenzom. V nekaterih primerih sprejema odločitve soglasno ali s kvalificirano večino, v skladu z zadevnimi določbami Pogodbe.

Evropski svet svojega predsednika izvoli s kvalificirano večino. Predsednik ima dve in pol letni mandat z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.

Zgodovinski pogled:

Evropski svet je nastal leta 1974, da bi zagotavljal neformalni okvir za dialog med voditelji držav in vlad. Kaj kmalu pa je prerasel v organ, ki je Uniji na vseh področjih njenega delovanja določal cilje in usmeritve za njihovo uresničevanje. Uradni status je dobil leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, po kateri je bila njegova naloga zagotavljanje zagona in splošnih političnih usmeritev za razvoj Unije. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je postal ena od sedmih institucij Unije.

Vir: https://europa.eu/european-union/about-eu/institutions-bodies/european-council_sl

Svet Evropske unije

Svet je bistveni nosilec odločitev v Evropski uniji.

Svet je institucija Unije, v kateri zasedajo predstavniki vlad držav članic, in sicer ministri posameznih držav članic, pristojni za določeno področje. Svet se sestaja v desetih sestavah, ki zajemajo vse politike Unije (Svet za zunanje zadeve, Svet ECOFIN – Svet za ekonomske in finančne zadeve…).

Naloge Sveta:

• sprejema zakonodajne akte (uredbe, direktive itd.), najpogosteje v "soodločanju" z Evropskim parlamentom;
• prispeva k usklajevanju politik držav članic, denimo na ekonomskem področju;
• oblikuje skupno zunanjo in varnostno politiko na podlagi strateških smernic, ki jih določi Evropski svet;
• sklepa mednarodne sporazume v imenu Unije;
• sprejema proračun Unije z Evropskim parlamentom.

Svet kot zakonodajalec

Svet je skupaj z Evropskim parlamentom zakonodajalec Unije. V večini primerov lahko Svet odloča le na podlagi predlogov, ki mu jih predloži Evropska komisija. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe lahko tudi milijon državljanov s podpisom peticije pozove Komisijo k predložitvi predloga (pravica državljanov do pobude).

Svet zaseda javno, ko odloča in glasuje o predlogu zakonodajnega akta ali v primeru splošne razprave. Te razprave lahko spremljate v živo na spletišču Sveta (https://video.consilium.europa.eu/en/webcasts). Nasprotno pa razprave na nezakonodajnih področjih, kot je na primer področje zunanjih zadev, niso javne.

Predsedstvo Sveta EU

Svetu izmenično predseduje 27 držav članic Unije v posameznih šestmesečnih obdobjih. V tem šestmesečnem obdobju predsedstvo vodi srečanja na vseh ravneh, predlaga smernice in oblikuje kompromise, ki so potrebni za sprejetje odločitev Sveta.

Da se zagotovi kontinuiteta dela Sveta, šestmesečna predsedstva tesno sodelujejo v skupinah po tri. "Trojka" predsedstev pripravi skupni program dela Sveta za obdobje 18 mesecev.

Vir: https://europa.eu/european-union/about-eu/institutions-bodies/council-eu_sl

POSTOPKI

Redni zakonodajni postopek - Postopek soodločanja je bil uveden z Maastrichtsko pogodbo o Evropski uniji (1992), Amsterdamska pogodba (1999) pa ga je razširila in okrepila njegovo učinkovitost. Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 je preimenovani redni zakonodajni postopek postal glavni zakonodajni postopek v sistemu odločanja EU.

Redni zakonodajni postopek daje enako težo Evropskemu parlament in Svetu Evropske unije na številnih področjih (npr. gospodarsko upravljanje, priseljevanje, energija, promet, okolje in varstvo potrošnikov). Veliko večino evropskih zakonov sprejmeta skupaj Evropski parlament in Svet.

• Evropska komisija Parlamentu in Svetu predstavi predlog.
• Oba ga pregledata in o predlogu dvakrat zapored razpravljata.
• Če se o predlogu ne moreta sporazumeti po dveh obravnavah, potem odloča spravni odbor, ki ga sestavlja enako število predstavnikov Sveta in Parlamenta.
• Predstavniki Komisije so na sejah tega odbora prav tako prisotni in sodelujejo v razpravi.
• Ko odbor pride do sklepa, se besedilo pošlje Parlamentu in Svetu v tretjo obravnavo, nato se besedilo končno lahko sprejme kot zakonodajno besedilo.
• Za sprejetje predloga je nuno potreben končni dogovor obeh ustanov.
• Čeprav skupno besedilo sestavi spravni odbor, Parlament z večino oddanih glasov še lahko zavrne predlagani zakon.

Vir: https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/adopting-eu-law_sl