Alarmantno stanje v računovodskih servisih

25. 1. 2021
www.delo.si

Dodatno delo je pogosto sizifovo, saj malo podjetij izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči, a
pregledati je treba vse.
V računovodskih servisih pravijo, da od marca lani delajo v izrednih razmerah. Ob omejenih
kadrovskih kapacitetah se jim je obseg dela podvojil, ocenjuje predsednik Zbornice
računovodskih servisov na GZS Aleksander Štefanac. Največja težava so ukrepi za pomoč
gospodarstvu v času epidemije, ki se hitro spreminjajo.
»Vse od marca lani smo nenehno na dodatnih obratih. Ukrepi se spreminjajo z velikim
tempom, pojasnila se včasih tudi dnevno spreminjajo,« je pojasnil okoliščine, v katerih je
zbornica na ministrstvi za gospodarstvo in notranje zadeve (MNZ) poslala predlog za
podaljšanje roka za predložitev letnih poročil za lani s konca marca na konec maja.
Januarja naj bi se ukvarjali s poslovanjem podjetij, a imamo na mizi PKP7, dopolnitve za
povračilo fiksnih stroškov, krizni dodatek, urejamo čakanje na delo. Vsakogar je treba o vsem
obveščati, se usklajevati. (Vir: anketa med računovodskimi servisi)
Lani je bila njihova pobuda sprejeta, kako bo letos, Štefanac še ni mogel povedati. Na
pobudo, ki so jo poslali prvi teden januarja na podlagi analize stanja med računovodskimi
servisi, so dobili odgovor Ajpesa. Ocenil je, da je imelo gospodarstvo dovolj časa, da
organizira delo, poročila pričakuje do 31. marca. »Glede na razmere ne moremo govoriti o
nikakršni organizaciji dela, nenehno samo gasimo požare,« je dejal. Z ministrstva za finance,
ki mu je odločanje prepustil MNZ, odgovora do minulega četrtka še niso prejeli.

Majhen rezultat za veliko dela
»V računovodskem servisu komaj dobro preštudiramo neki ukrep, že začne veljati drugi, ki
prejšnjega nadomesti, mu nekaj doda ali pa ga spremeni. Pojasnila, ki jih prejemamo, se
včasih spreminjajo vsak dan. Verjamem, da je to tako, ker tudi tisti, ki sprejemajo te ukrepe,
gasijo požare in ugotavljajo, kaj bi še bilo treba narediti. Ampak določeni postopki za
pridobivanje pomoči so za nas res zelo zapleteni in zamudni, pri čemer pa je izkupiček, ki ga
imajo podjetja, relativno majhen,« je na največjo težavo opozoril Štefanac.
Grozno je, da si v tem času ne moremo privoščiti niti, da bi nekaj delovnih ur porabili za to, da
bi nekoga uvedli v delo, razmere v računovodstvih opisuje Aleksander Štefanac. 
Kot primer je navedel nadomestilo, ki ga prizadeta podjetja lahko dobijo za kritje fiksnih
stroškov. Servis mora za vse stranke pregledati, ali izpolnjujejo pogoje – pri nekaterih resda
lahko že približno sklepajo, da do njega ne bodo upravičeni, za večino pa je treba pripraviti
izračune. Temu namenimo veliko časa, na koncu pa le malo podjetij pride v presečno množico
vseh pogojev, po katerih lahko zanj zaprosijo.
»To je morda pet odstotkov podjetij, pri čemer jih zaradi zaprtja države trpi najmanj 80
odstotkov,« je poudaril. Kar ne pomeni, da ukrepi niso dosegli namena. Čakanje na delo in
skrajšani delovni čas sta pripomogla, da se število brezposelnih ni močno povečalo, a tako ne
bo šlo v neskončnost. Ne nazadnje tudi delavci, ki so na čakanju, izgubljajo delovni elan.

Svetovanja ni več
Računovodje so postali psihologi podjetnikom, mnogi od njih so v veliki stiski in ne vedo, ali
bodo lahko preživeli. »Zadnja leta so pospešeno izobraževali kadre, zdaj pa so jih prisiljeni
odpuščati, ker nimajo denarja, da bi jih lahko obdržali. Pri številnih strankah, s katerimi smo še
leta 2019 pripravljali ambiciozne načrte za širjenje poslovanja in nove produkte, je vse
pogorelo,« pravi Štefanac, ki tudi obdobja po zdravstveni krizi ne vidi optimistično. Vsaj leto
dni se gospodarstvo ne bo zagnalo do te mere, da bi dosegli 70 odstotkov poslovanja, ki ga je
imelo pred krizo, ocenjuje. Prekinjenih je preveč dobaviteljskih verig.

Delo v teh razmerah so servisi v zelo nehvaležnem položaju. Od marca lani sedelo, povezano z izbruhom virusa, samo kopiči. »V skoraj letu dni ne morem reči, da bi lahko kdaj vdihnili in rekli, da je končno čas, da opravimo delo, ki bi ga opravljali v normalnih razmerah.
Verjamem, da so v številnih računovodskih servisih popolnoma opustili svetovanje,« pravi sogovornik.
Preden so na pristojni ministrstvi poslali poziv za podaljšanje roka za predložitev letnih poročil
podjetij, so opravili anketo med člani. Pokazala je, da v 40 odstotkih servisov vsak teden porabijo od
šest do deset ur za proučevanje interventnih ukrepov, četrtina jih porabi do pet ur in dobra desetina
od 11 do 15 ur na teden. Delovniki večinoma ženskih kolektivov, v katerih sta najpogosteje (40
odstotkov) zaposleni dve osebi, v približno tretjini primerov pa tri ali štiri, so se zelo podaljšali. Iz 63
odstotkov servisov so sporočili, da vsak zaposleni zaradi dela v povezavi s pandemijo povprečno
opravi do 20 nadur na mesec, iz vsakega petega pa so sporočili, da zaposleni naberejo po več kot
40 nadur na mesec.
Dodatnega dela, ki ga imajo v zvezi s protikoronskimi ukrepi, strankam ne morejo zaračunati, saj imajo težave že s plačevanjem rednih obveznosti, hkrati pa servisi ne izpolnjujejo pogojev, da bi lahko sami uveljavljali državne pomoči. Načeloma namreč nimajo
zmanjšanih prihodkov, ampak večji obseg dela.
»Marsikje razmišljajo o zmanjševanju števila naročnikov, saj jim v normalnem delovnem času
preprosto ni uspelo več ponuditi storitev, ki bi jih morali. V našem poslu si ne moremo privoščiti, da bi
delo opravili približno. Če je narejeno, mora biti popolno, saj smo za to odgovorni in tudi nosimo
posledice,« je poudaril Štefanac.

Zaposleni tudi učitelji in varuhi
Ob dodatnem delu so zmanjšane kadrovske kapacitete računovodij. Anketa je pokazala, da ima v
vsakem petem računovodskem servisu najmanj polovica zaposlenih šoloobveznega otroka, v 42
odstotkih servisov pa je od 20 do 50 odstotkov zaposlenih staršev šolarjev.
Manjši delež jih ima predšolske otroke – v treh četrtinah servisov je mladih staršev do 20 odstotkov
zaposlenih. V treh četrtinah servisov je od 1. marca lani koristilo odsotnost z dela zaradi varstva do
20 odstotkov zaposlenih, v štirih od petih pa je bilo odsotnih do 30 odstotkov delavcev zaradi
prebolevanja covida-19 ali karantene.
Naj nam država zagotovi sredstva za vse delavce, ki opravljajo nadure, ker mi jih nimamo. Dodatnih
del strankam ne zaračunavamo, ker ne plačujejo niti rednih računov. (Vir: anketa med
računovodskimi servisi).
»Tisti, ki so starši, zdaj že štiri mesece usklajujejo varstvo, šolanje, službo. Kar je v našem poklicu
zelo težko. Pri delu je potrebna velika osredotočenost, da ne nastajajo napake in da računovodja
morda ne bi česa spregledal in bi naročnik neupravičeno ostal brez državne pomoči. Operativno delo
je mogoče narediti od doma, s strankami pa je še vedno treba biti v stiku,« je Aleksander Štefanac
pojasnil, zakaj delo na daljavo v tej panogi ni nujno najbolj optimalna rešitev. Anketa je pokazala, da
v dveh tretjinah servisov od doma dela do 30 odstotkov zaposlenih.
Čeprav se je stopnja digitalizacije precej povečala, marsikatero podjetje še vedno prisega na
papirnato poslovanje, kar v računovodstvih rešujejo tako, da zaposleni v pisarnah prevzamejo
dokumentacijo, jo digitalizirajo in posredujejo zaposlenim, ki delajo od doma.