Ne vem, gospa, tudi meni stvari niso jasne

19. 3. 2021
'Naše stranke so brez prihodkov, zdaj še brez prihrankov' - Cekin.si

Računovodski servisi so pod gromozanskimi pritiski. Delajo vse dneve in noči. Velikokrat tudi za stranke, ki so finančno že popolnoma izžete. Ko trčijo ob nejasnosti v zakonih in sprejetih ukrepih, iščejo odgovore. Pa jih dobijo? Kaj so nam zaupali računovodje, si preberite v nadaljevanju.

Računovodje pregorevajo. Na to so opozarjali že dlje časa. Delajo letna poročila in davčne obračune, ki pa niso običajni. V teh namreč morajo upoštevati vse zakone in ukrepe, ki so bili sprejeti med epidemijo. Teh ni bilo malo. A ne le to – poleg letnih poročil in davčnih obračunov delajo še vse tekoče delo, kot so obračuni plač, poročila za finančno upravo, nato pripravljajo vloge za subvencije ...

Na Zbornici računovodskih servisov so si že od začetka januarja prizadevali za podaljšanje rokov za oddajo letnih poročil in obračunov. Lani so jim pristojne institucije podaljšale rok oddaje za dva meseca, in tudi letos so upali, da jim bodo prisluhnili. Stiske so namreč velike. "V našem računovodskem servisu delamo vsi po 16 ur na dan. Pri tem se soočamo s hudimi stiskami naših strank, ki so na robu bankrota ali pa so že bankrotirali," nam je zaupala ena od računovodij, ki je želela ostati anonimna. 

Ko je že kazalo, da jim nihče ne bo prisluhnil in da rok 31. marec ostaja, je ta teden prišla novica, da je vlada na dopisni seji sklenila, da se letos roki za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov predvidoma podaljšajo za mesec dni. Torej do 30. aprila. "Čeprav smo na določeni točki prišli do spoznanja, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, pa argumenti strokovne javnosti še vedno niso bili dovolj, sedaj z veseljem pozdravljamo odločitev vlade. Veseli pa nas tudi, da se nam je v teh prizadevanjih pridružilo kar nekaj organizacij in posameznikov," so za Cekin.si odločitev vlade komentirali v Zbornici računovodskih servisov. 

Vlada je torej ta teden na dopisni seji sprejela dopolnila k predlogu novele zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2021 in 2022, s katerimi sledi pozivu računovodij. Odbor DZ za finance je nato v zakonsko besedilo dodatno zapisal podaljšanje roka za predložitev letnih poročil Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) ter za oddajo davčnih obračunov Finančni upravi RS. Bo pa najverjetneje burna razprava danes, ko se znova sestane omenjeni odbor, kjer bodo razpravljali o problematiki položaja računovodskih servisov v času koronakrize. Kaj lahko pričakujemo? Na Cekin.si bomo razvoj dogodkov spremljali in seveda takoj, ko bo mogoče, tudi objavili, kakšne sklepe so sprejeli. 

Kaj pomeni dodatni mesec? Bo res rešil vse težave računovodij?

Iluzorno bi bilo verjeti, da bo dodaten mesec kar tako rešil vse nakopičene težave. Treba je vedeti, da računovodske storitve niso le letna poročila in obračuni. Servisi so pospešeno delali ves čas – pripravljali so mesečne obračune, svetovali strankam, pomagali pri urejanju dokumentacije za pridobitev državnih pomoči in podobno. 

Na to je opozoril tudi Aleksander Štefanac, predsednik GZS – Zbornica računovodskih servisov (ZRS), ki je poudaril, da imajo računovodski servisi od začetka razglasitve epidemije zelo povečan obseg dela. Seveda so z veseljem pomagali, reševali so delovna mesta, podjetja, samostojne podjetnike … A tudi zaposleni v servisih imajo svoje meje. 

"Marsikateri računovodski servis se je in se še sooča z izostanki zaradi obolelosti z novim virusom, spremenjenim načinom dela od doma, kjer pa so zaposleni obremenjeni še z lastnimi organizacijskimi težavami, kot so šolanje otrok, skrb za obolele, težava z dostopnostjo infrastrukture in podobno. Prav zato vsak dodaten dan za pripravo letnih poročil in davčnih obračunov v trenutni situaciji pomeni veliko," pove Štefanac, a opozarja, da dodaten mesec ne bo rešil vseh težav v računovodskih servisih, ker se administrativne zahteve konstantno povečujejo. Z leti namreč narašča število poročanj za poslovne subjekte, ki jih za podjetnike pripravljajo računovodski servisi. 

Danes tako, jutri drugače. Kako se računovodje znajdejo v vseh interventnih zakonih in ukrepih?

Delo računovodje v času epidemije ni enostavno. Vsi vemo, kako je bilo težko in je še vedno težko spremljati vse ukrepe, ki jih zaradi zajezitve širjenja epidemije sprejema vlada. Bili so trenutki, ko niti strokovnjaki niso znali odgovoriti, kaj kateri ukrep pomeni in kako bo to videti v praksi. Vsi smo se znašli v kriznih razmerah, v katerih smo se morali navaditi, da tisto, kar velja danes, jutri morda več ne bo veljalo. 

Tudi računovodski servisi so se znašli pred zahtevno nalogo, saj je bilo na trenutke izredno težko slediti vsem sprejetim ukrepom. In še vedno je tako. Na koga se lahko računovodje v primeru nejasnosti obrnejo? Kdo jim lahko pomaga, če zakoni in ukrepi niso dovolj jasni?

"Računovodski servisi se z vprašanji, ko ukrepi in zakoni niso dovolj jasni, obračajo na GZS – Zbornica računovodskih servisov, Zvezo računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, asociacije, kjer so člani, forume, Facebookove skupine … Odgovore, ki jim jih lahko zagotovimo, posredujemo iz ZRS, pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije, nekatere dobijo z udeležbo na strokovnih webinarjih, nekatere pa s posvetovanjem s kolegi," nam je razložil Štefanac. 

Podobno smo vprašali računovodjo, ki smo jo omenili že na začetku članka. Njen odgovor je bil povsem iskren. Tako je videti celotna zadeva v praksi.

"Ob vsaki spremembi, katero so uvedli, in ko nismo vedeli, kako kaj speljati, smo seveda klicali na odgovorne institucije. Ste 27. v čakalni vrsti. Dobro, spet bom eno uro čakala na referenta na davčni ali zavodu za zaposlovanje. Pa tudi to bi bilo sprejemljivo, samo žal oseba na drugi strani v večini primerov ni znala pomagati. Na moje vprašanje, na koga naj se obrnem, je bil pogosto odgovor – ne vem, gospa, tudi meni niso stvari jasne. Ja, kaj pa potem delate na klicnem centru davčne uprave, je bilo pogosto moje vprašanje. Pošljite vprašanje po mailu in objavili ga bomo čez nekaj dni na spletni strani, iščite med pogostimi vprašanji in odgovori. Ali pa posredujemo v pravno službo, mi res ne vemo, kako in kaj. Pa tudi ko si dobil odgovor, je bil en dan odgovor tak, drug dan od drugega referenta pa popolnoma drugačen," nam je zaupala. 

A to ni edina težava, s katero se ukvarja že mesece. 

'Kako naj jim računam?'

Vemo, da je kriza močno udarila. Nekateri so tik pred bankrotom. "Običajno delo pomeni denar. Za nas delo pomeni dobrodelni dogodek. Delamo več kot vsa ta leta doslej, precej več, zaradi vseh restrikcij, novosti, sprememb v zakonu, sprememb v obračunavanju plač, vlog za subvencije, zahteve za izplačilo subvencij, vloge za povračilo fiksnih stroškov … To delamo za stranke, ki so na robu bankrota ali pa že globoko v bankrotu. Kako boš potem takim računal? Imaš srce," nam pripoveduje naša sogovornica. 

In tudi če bi takim strankam izstavila račun, se sprašuje, s čim bi ga plačal. Sama se lahko le postavi v vrsto z vsemi, ki od njene stranke pričakujejo denar – v vrsto za finančno upravo, dobavitelji, najemodajalci, elektro dobavitelji in tako naprej. Čeprav v računovodskem servisu delajo vse dneve in noči, so plačani "slabše od čistilke". 

Nekatere stranke so v hudih stiskah, kar niti več ne skrivajo. "Mojim strankam, ki imajo težave, lani od marca do maja nisem računala. Zdaj jim od novembra spet ne. Naše stranke so brez prihodkov, zdaj še brez prihrankov. Če želijo subvencijo za plače, morajo imeti poravnane davčne obveznosti, subvencije za plače ne dobijo v celoti, en del prispevkov krijejo sami, na delavca na minimalno plačo je to 250 evrov, katere si morajo nekje izposoditi, ali pa so dolžni davčni, potem pa spet ne dobijo subvencije naslednji mesec. In kdo jih posluša? Mi! In kdo jim pomaga? Mi! In kdo zastonj zanje dela? Ja, mi, a ne," je nad celotnimi razmerami jezna in razočarana naša sogovornica. 

"Plače moram narediti. Potem moram poročati na davčno. Potem moram oddati vlogo za subvencijo. Za tem še zahtevek, da jim izplačajo subvencijo. In to vse v času bilanc, ko običajno, ko ni teh kolobocij, komaj podelamo vse. Zdaj pa še toliko dodatnega – neplačanega dela. Bilanco jim moramo tudi narediti in oddati, seveda spet zastonj. Pa to še prežvečiš, ker delaš za višje dobro. Potrpiš. Si rečeš, vsi smo v tem d*eku, gremo naprej, drugo leto bo bolje," pravi naša sogovornica, ki doda, da ima le eno željo, ki bi se lahko uresničila s podaljšanjem roka za oddajo poročil in obračunov – da bi lahko končno eno soboto preživela z otroki. 

"Če sem bila lani do 17. marca z bilancami proti koncu, sem letos dobro začela. Niti dvajset odstotkov bilanc nimam oddanih. Prvo leto se s tem soočam. Kaj bo ob zamudi – ne vem. Vem pa, da sem realno jaz odgovorna za nepravočasno oddajo bilanc. Tako imamo definirano v pogodbi s strankami. Torej delam, ne da sem plačana, pa še kazni bom krila. Najbrž si želijo še računovodje na zavodu za zaposlovanje. Ker bom najverjetneje tako ali tako več dobila od nadomestila za brezposelne. Vse moje stranke name ne pritiskajo tako strašno, ker dobro vedo, s čim se soočamo. Nekatere pa, seveda, taki smo ljudje," še zaključi naša sogovornica. 

Za komentar tega, da nekateri računovodski servisi ne dobijo plačila za opravljeno delo, smo povprašali tudi na Zbornici računovodskih servisov. "Računovodski servisi načeloma ne delajo brezplačno, vendar teh dodatnih storitev v določenih primerih ne dodajo k mesečnemu obračunu storitev, ker vidijo, da je veliko njihovih naročnikov zaradi prepovedi delovanja v brezizhodnem položaju. Vsekakor pa bi računovodski servisi morali realno ovrednotiti svoje delo," je za Cekin.si dejal Štefanac. 

Naša sogovornica komentira, da plačila ne dobi niti za dodatno niti za redno delo. Stranke so namreč v hudih finančnih stiskah in tega plačila ne zmorejo. Odločila se je, da jim bo vseeno pomagala, saj jih ne more pustiti na cedilu.  

Kaj pa odgovornost servisa, če stori napako ali zamudi rok oddaje?

Problematika, ki se izpostavlja v času protikoronskih ukrepov, je v izredno hitrem sprejemanju vedno novih ukrepov, ki so v določenih primerih nedosledni in nejasni, nam odgovarja Štefanac. "S tem povezano pa tudi spreminjanje že danih pojasnil, kar lahko pripelje do napak, če se ta pojasnila ne spremljajo vsakodnevno. Direktorji in podjetniki se pogosto ne zavedajo, da so odgovorni za vsebinsko in formalno pravilnost računovodskih izkazov in davčnih obračunov. H kvalitetnim računovodskim storitvam lahko veliko pripomore tudi naročnik sam, s svojim skrbnim in zakonitim poslovanjem ter s spoštovanjem pogodbeno dogovorjenih obveznosti. V primeru napak, ki jih naredi računovodski servis, lahko pride do odškodninskih tožb. Zato s sklenitvijo zavarovanja poklicne odgovornosti računovodski servis izkazuje veliko stopnjo odgovornosti pri opravljanju svojih storitev," nam še razloži. 

Zaključek

Jasno je, da se računovodje zavedajo odgovornosti, ki jo imajo. Z vsemi močmi se trudijo pomagati strankam, urejajo jim subvencije, pomagajo pri rednem izplačevanju plač delavcem, pomagajo pri ohranjanju delovnih mest … A grenak priokus bo kljub temu ostal, saj se poraja vprašanje, kdo pa misli na njih – na računovodje?