To pomeni, da do dokončne odločitve nelegalnih objektov daljšega obstoja, zgrajenih do leta 2005, lastniki ne bodo mogli legalizirati na enostavnejši način, prav tako pa inšpekcija od njih ne bo smela zahtevati rušitve objekta.

Po prenovljenem gradbenem zakonu je od lani mogoče legalizirati oziroma pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja za skoraj vse objekte, zgrajene pred letom 2005. Z legalizacijo lahko lastnik pridobi dovoljenje za objekt daljšega obstoja, gradbenega dovoljenja pa za to ne potrebuje. Gre tako rekoč za poenostavljeno legalizacijo. Prenovljeni zakon je tudi z omenjeno določbo odpravil nekatere pomanjkljivosti in poenostavljeno legalizacijo dovolil tudi za objekte, zgrajene pred letom 2005 (in ne le pred letom 1998). V praksi to pomeni, da lastnik črne gradnje, ki jo je postavil pred letom 2005, to lahko legalizira po poenostavljenem postopku, če v nadaljevanju na objektu ni bilo nobenih očitnih sprememb. Torej nobenega novega prizidka, nadstreška ali česa podobnega, zgrajenega po 1. januarju 2005. 

V istem postopku je bilo do odločitve ustavnega sodišča torej mogoče legalizirati staro črno gradnjo in dobiti dovoljenje za njeno prizidavo in/ali rekonstrukcijo, ali pa legalizirati le del objekta, če je bilo možno jasno identificirati legalni in nelegalni del. Dovoljenja ni bilo mogoče dobiti za nevaren objekt, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep.

Poenostavljena in cenejša legalizacija ima slabost, in sicer dovoljenja za objekt daljšega obstoja veljajo pogojno in jih pristojni organ za gradbene zadeve lahko razveljavi na zahtevo vlade ali občine, in sicer brez odškodninske odgovornosti. To lahko stori zaradi zavarovanja javnega interesa, denimo zaradi ogrožanja zdravja in življenja ljudi ter delov okolja. Zaznamba pogojne veljavnosti dovoljenja za objekt daljšega obstoja se vpiše v zemljiški kataster.

Prednost tovrstne legalizacije, ki trenutno zaradi odločitve ustavnega sodišča torej ni mogoča, je, da je cenejša od klasične, da ni treba dobiti vrste dovoljenj in – nenazadnje – da sosedska soglasja pri objektih daljšega obstoja niso potrebna, so pa sosedje vabljeni kot stranke v postopku in lahko nastopijo s svojimi dokazi. Pri navadni legalizaciji, ki je seveda še možna, pa so sosedska soglasja potrebna, ko so odmiki objekta manjši od predpisanih.

Zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti 146. člena gradbenega zakona, ki se nanaša na objekt daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja, je na ustavno sodišče vložil Državni svet RS. Svetniki so ocenili, da ta člen omogoča izdajo novih dovoljenj za objekte daljšega obstoja, to pa lahko po navedbah državnih svetnikov pomeni veliko grožnjo naravnemu okolju, rastlinam, živalim, naravnemu ekosistemu in naravnim vrednotam. Po presoji sodišča so posledice, ki bi nastale z izvrševanjem izpodbijane zakonske ureditve, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči začasno zadržanje njenega izvrševanja. "Začasno zadržanje izvrševanja tega člena pomeni predvsem to, da se postopki izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja do končne odločitve sodišča ne morejo začeti oziroma končati. Ti pa bodo lahko pozneje izpeljani, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo," so zapisali v sklepu o začasnem zadržanju.

Sodišče bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

Odločitev Ustavnega sodišča je dostopna na povezavi: http://www.us-rs.si/odlocitev/USZZ113