Stališče ZRS glede poenostavitve računovodskih pravil za mala in srednja podjetja

V marcu 2009 je bila Zbornica računovodskih servisov seznanjena s »Posvetovalnim dokumentom o pregledu računovodskih direktiv«, ki jih je v mesecu februarju dala v javno obravnavo Evropska komisija – Direktorat za notranji trg in storitve. Skladno s cilji in nalogami ZRS v letu 2009, ki vsebujejo tudi aktivnosti na področju slovenske in evropske zakonodaje, se je ZRS odzvala na povabilo pripravljavca tega dokumenta in podala svoje pripombe in odgovore na vprašanja, povezana s posodobitvijo in poenostavitvijo računovodskih direktiv.

Projekt, ki predstavlja vsebino posvetovalnega dokumenta, je tretji korak pri poenostavitvi računovodskih pravil za MSP in druga podjetja v okviru četrte in sedme direktive o pravu družb („računovodski direktivi”).

Cilj posvetovanja je bil pridobiti odgovore na vprašanja, povezana s posodobitvijo in poenostavitvijo računovodskih direktiv. Namen posodobitev je v zmanjšanju bremena zlasti za mala podjetja in v kakovostnih izboljšavah za vsa podjetja, ki sodijo v področje uporabe zadevnih direktiv. Dodaten cilj je povečati jasnost besedila za zakonodajalce in uporabnike na splošno. Pred koncem leta 2009 naj bi bil predložen zakonodajni predlog.

Vzporedno s tem posvetovalnim dokumentom je Komisija izdala tudi predlog za izvzetje »mikro« podjetij iz področja uporabe četrte direktive (tj. direktive, ki je implementirana v ZGD-1 in določa obveznost sestavljanja in objave računovodskih izkazov oz. letnih poročil). V Obrazložitvenem memorandumu (dostopnem na spletni strani http://eur-lex.europa.eu/COMIndex.do?ihmlang=sl – dokument z oznako COM (2009) 83 – so objavljeni rezultati posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka te spremembe.

Vsebina posvetovalnega dokumenta, na katerega je ZRS podala tudi svoje pripombe in predloge, zajema:

• obravnavo splošnih načel četrte direktive ter njeno strukturo
• vprašanja glede smiselnosti združevanja obeh direktiv
• vprašanja o razlogih za morebitno neizkoriščenje držav članic glede razpoložljivih možnosti pri sedanjih računovodskih direktivah
• vprašanja glede ustreznosti sedanjih meril za razvrščanje družb v različne kategorije velikosti
• obravnavo primernosti vsebine letnega poročila glede na posamezno kategorijo podjetij
• vprašanja o smiselnosti izvzema malih podjetij iz zahteve za objavo računovodskih izkazov
• obravnavo novih elektronskih orodij in formatov za poročanje (izpostavlja se format xbrl)
• vprašanja glede ustreznosti razpoložljivih oblik/različic posameznih računovodskih izkazov
• vprašanja glede zahtev po razkritjih v računovodskih izkazih malih in srednjih podjetij
• vprašanja v zvezi z vrednotenjem
• vprašanja v zvezi s sedmo direktivo glede priprave konsolidiranih računovodskih izkazov.

ZRS podpira spremembe in posodobitve obeh računovodskih direktiv, zlasti četrte direktive o letnih računovodskih izkazih, vendar pa se ne strinja z izvzemom mikro podjetij iz sistema poročanja, kar je sicer predmet t.i. drugega koraka k poenostavitvi računovodskih pravil za MSP. Odgovori na vprašanja, izpostavljena v posvetovalnem dokumentu, so v prilogi tega stališča. Eno izmed vprašanj v posvetovalnem dokumentu je tudi vprašanje, ali bi bilo smiselno urediti strukturo minimalnih zahtev na podlagi pristopa »od spodaj navzgor«, torej drugače, kot sedaj, ko je ureditev v smislu pristopa od »zgoraj navzdol«. Navedeno pomeni, da bi spremembe gradili na tak način, da se določijo minimalne zahteve za pripravo računovodskih izkazov za mikro in mala podjetja, nato pa se te zahteve »dograjuje« še za potrebe poročanja srednjih in velikih podjetij (trenutno četrta direktiva temelji na pristopu »od zgoraj navzdol«).

Take spremembe glede pristopa, torej pristop »od spodaj navzgor«, ZRS podpira.

Stališče ZRS, da ne podpira izvzema mikro podjetij iz področja uporabe četrte direktive, torej izvzema iz obveznosti sestavljanja računovodskih izkazov, kot jih predvideva direktiva, pa temelji na naslednjih razlogih:

• po mnenju ZRS ne gre za poenostavitve; računovodski izkazi so pomembni za različne vrste javnosti – uporabnike (davčni organ, statistika, banke in drugi, zato bi izvzem pomenil zahtevo po vzpostavitvi novega sistema, ki bi zagotavljal minimalne podatke za vsake od teh skupin uporabnikov. Pojavile bi se lahko torej različne zahteve po »lastnih oblikah« poročil, kar pa dejansko ne pomeni poenostavitve, pač pa nalaga mikro podjetij ob že vpeljanem sistemu poročanja dodatne obveznosti, tako administrativne kot tudi finančne;
• z izvzemom iz poenotenega poročanja bi postalo 75% vseh gospodarskih subjektov med seboj (in z drugimi) neprimerljivih;
• s spremembami glede poenotenja postopkov in enotnega poročanja za vse – (npr. xbrl, ki se v posameznih članicah EU že uvaja), bi poenostavitev bila vpeljana za vsa podjetja in ne le za mikro podjetja;
• ZRS se ne strinja, da bi poenostavitev z izvzemom mikro podjetij iz področja četrte direktive pomenila manjšo finančno obremenitev, nasprotno, finančna obremenitev ob spremembi že uveljavljenih postopkov priprave letnih oz. računovodskih poročil bi se zelo povečala;
• s predlaganim izvzemom mikro podjetij iz področja uporabe četrte direktive bi ukinili relativno varno poslovno okolje (bonitetni sistemi, primerjava podatkov, informacije o poslovanju…)

Kolikor smo seznanjeni, je proti takemu izvzemu mikro podjetij iz področja uporabe četrte direktive večina strokovnih združenj in združenj dejavnosti s področja računovodstva in revizije. V glavnem menijo, da je to korak nazaj glede harmonizacije računovodskih pravil. Prav tako se s takimi spremembami ne strinjajo nekatere evropske gospodarske zbornice.

ZRS je svoje odgovore in stališče podala tako na Eurochambers kot tudi neposredno na Evropsko komisijo.

• Odgovori ZRS posredovana na EUROCHAMBERS in neposredno na Evropsko Komisijo, 23.04.2009
• Posvetovalni dokument o pregledu računovodskih direktiv