Podlage za obračun plač in stroškov dela

• MDDSZ: Evidenca kolektivnih pogodb, 10. 5. 2024

• GZS: Kolektivne pogodbe (GZS je v letu 2021 skleniteljica 23 kolektivnih pogodb dejavnosti)

• GZS: Plačni kažipot (koristen in potreben pripomoček pri obračunu plač, drugih prejemkov iz dela in povračil stroškov)

• ZRS: Miti in resnice o plačah

V odgovoru z dne, 5. 1. 2024 so z MDDSZ podali:

»Glede določila plače v bruto znesku izpostavljamo, da se osnovna plača v skladu s prvim odstavkom 127. člena ZDR-1 določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ob tem naj dodamo, da je določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih, tudi obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi, kar ima podlago v osmi alineji prvega odstavka 31. člena ZDR-1.

Ko se izpostavlja plača, je vedno mišljena bruto plača, torej znesek, od katerega še niso odšteti delavčevi davki in prispevki. Od plače v bruto znesku namreč delodajalec na delavčev račun izplačuje neto znesek ter v njegovem imenu, skladno s predpisi, ki sodijo v delovno področje Ministrstva za finance, na ustrezne račune nakazuje prispevke in akontacijo dohodnine, pri čemer se seveda upoštevajo tudi osebne okoliščine (npr. vzdrževani družinski člani) in uveljavljanje davčnih olajšav (splošne in dodatne splošne), kar je tudi razlog za različne neto zneske med posameznimi delavci z enako plačo. Dodatno pa je delodajalec na bruto plačo zavezan plačati še davek na izplačano plačo in prispevke, kar pa je tudi lahko različno, odvisno npr. od sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas ali od morebitnih subvencij, do katerih je upravičen konkretni delodajalec. Upoštevaje navedeno torej le bruto plača predstavlja znesek, ki ni odvisen niti od okoliščin na strani delavca niti od okoliščin na strani delodajalca.

Če torej ni izrecno določeno drugače, pojem »plača« v delovnopravni zakonodaji vedno predstavlja bruto znesek, kar izhaja tudi iz enotne sodne prakse in številnih odločb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.«

Članom GZS-Zbornice računovodskih servisov se pri obračunih plač porajajo vprašanja in dileme, saj ugotavljamo, da je zakonodaja, njena interpretacija s strani pristojnih organov, sodišč in drugih deležnikov mestoma nejasna ali celo nasprotujoča.

Vprašanje koliko delavcu pripada postaja vedno bolj zapleteno. Računovodski servisi smo prvi v verigi, ki moramo podati odgovor na ta vprašanja. Vsi si želimo delati pravilno in vsi bi imeli manj dela, če bi imeli jasna navodila in pojasnila.

Želeli smo začeti pogovor o zaznani problematiki iz prakse s ključni deležniki in seznaniti zakonodajalca o težavah v praksi, zato smo 3. 6. 2024 za člane ZRS in GZS organizirali brezplačen hibridni dogodek na temo problematike obračunavanja plač.

Q&A zastavljenih vprašanj na dogodku >>