S.p. ali d.o.o. – poznate razlike, preden odprete podjetje
Samostojni podjetnik (s.p.) ali gospodarska družba (d.o.o., d.n.o., k.d.)?
Ko se odločamo o tem, ali opravljati dejavnost kot s.p. ali znotraj lastne gospodarske družbe, moramo upoštevati dva vidika – kakšne so pravno formalne oz. statusne razlike med s.p. in gospodarsko družbo ter kako se to razlikuje pri obdavčevanju.
Pravno formalne oz. statusne razlike
V nadaljevanju bomo izpostavili razlike med samostojnim podjetnikom – s.p., družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in osebnimi družbami (d.n.o., k.d.). Vse navedene oblike podjetja se ustanovijo v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Pojmi
Samostojni podjetnik posameznik (s.p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.
Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) in komanditna družba (k.d.) pa so oblike gospodarskih družb. Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
Odgovornost za obveznosti
Samostojni podjetnik je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, ne glede na to, ali gre za premoženje v okviru dejavnosti ali za premoženje, ki ga ima v privatni sferi.
Družba z omejeno odgovornostjo je družba, ki jo ustanovi ena ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo do višine svojega vložka. Družbeniki torej ne odgovarjajo za obveznosti družbe s svojim osebnim premoženjem.
Družba z neomejeno odgovornostjo je družba dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
Komanditna družba je družba dveh ali več oseb, v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti družbe (komanditist).
Začetni (osnovni) kapital
Samostojni podjetnik za začetek poslovanja ne potrebuje osnovnega kapitala.
Družbi z omejeno odgovornostjo morajo družbeniki ob ustanovitvi zagotoviti osnovni kapital v višini najmanj 7.500 eur. Osnovni kapital oz. osnovni vložek posameznega družbenika je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek.
Družbi z neomejeno odgovornostjo ni potrebno zagotoviti nobenega osnovnega kapitala.
Komanditni družbi v skladu z ZGD-1 prav tako ni potrebno zagotoviti osnovnega kapitala, se pa družbeniki s pogodbo dogovorijo, kakšen vložek bo plačal v družbo komanditist (ta znesek je vpisan tudi v register); komplementarju ni treba vplačati ničesar.
Kot lahko povzamemo iz navedenega, je ena od najpomembnejših razlik med vsemi naštetimi organizacijskimi oblikami v odgovornost ustanoviteljev.
Razpolaganje z denarnimi sredstvi in drugim premoženjem
Samostojni podjetnik
Z denarnimi sredstvi, ki jih samostojni podjetnik pridobi v okviru svojega poslovanja, prosto razpolaga – koristi jih lahko tudi za privatne potrebe tj. za potrebe svojega gospodinjstva. Prelivanje denarnih sredstev iz dejavnosti v gospodinjstvo ter obratno je brez omejitev (pričakuje pa se, da bo podjetnik najprej poravnal svoje obveznosti iz poslovanja in šele preostanek denarnih sredstev porabil zase). Enako velja tudi za drugo premoženje, ki ga podjetnik izkazuje v okviru svoje dejavnosti (v poslovnih knjigah in bilancah) – to premoženje z ustreznimi sklepi lahko prenaša med podjetjem in gospodinjstvom, paziti pa mora na davčno obravnavo teh prenosov.
Družba z omejeno odgovornostjo
V družbi z omejeno odgovornostjo družbenik z denarnimi sredstvi ne more prosto razpolagati, saj vsa sredstva predstavljajo premoženje družbe in ne premoženje družbenika. Družbenik se v družbi lahko zaposli in za svoje delo prejema plačo in povračila stroškov, ali pa prejema plačilo na drugih pogodbenih podlagah, vendar pa morajo biti vsa plačila utemeljena in ustrezno dokumentirana. Pri uspešnem poslovanju družbe, če le-ta izkazuje dobiček, in na podlagi ustreznih sklepov pa je družbenik upravičen do udeležbe v dobičku (tj. do dividend).
D.n.o. in k.d. funkcionirata na podoben način kot d.o.o., vendar v zvezi z izplačili družbenikom obstajajo določene posebnosti, opredeljene v ZGD-1. Pomembno je vedeti, da d.n.o. ali k.d. ne more ustanoviti samo en družbenik, potrebna sta najmanj dva.
Razlike v obdavčitvi
V nadaljevanju bomo predstavili razlike v obdavčitvi samostojnega podjetnika in družbe z omejeno odgovornostjo.
Obdavčitev dohodka samostojnega podjetnika
Samostojni podjetnik je kot fizična oseba obdavčen po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). Glede obdavčitve ima ob začetku poslovanja dve možnosti:
- obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih stroškov ali
- obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.
Obdavčevanje na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov
Obdavčitev na tej podlagi zahteva ustrezno vodenje poslovnih knjig. Poslovne knjige lahko vodi s.p. sam, sploh, če se v začetni fazi odloči za vodenje enostavnega knjigovodstva, v primeru vodenja dvostavnega knjigovodstva pa je običajno najbolj optimalno, da prepusti vodenje strokovno usposobljenemu izvajalcu računovodskih storitev. Ob tem opozarjamo, da je tudi za enostavno vodenje knjigovodstva potrebno poznati osnovna pravila knjigovodstva in obdavčevanja.
Davčno osnovo za obdavčitev dohodka iz dejavnosti s.p. predstavlja razlika med obdavčenimi prihodki in davčno priznanimi odhodki. Pravila glede priznavanja prihodkov in odhodkov so načeloma enaka kot za pravne osebe.
Za obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov se v skladu z ZDoh-2 uporablja progresivna davčna stopnja (na podlagi t.i. dohodninske lestvice), tako kot za večino dohodkov fizičnih oseb - rezidentov. To pomeni, da se s povečevanjem davčne osnove povečuje tudi davčna stopnja. Najnižja davčna stopnja po trenutno veljavni zakonodaji 16 %, najvišja (mejna) stopnja pa 50 %.
Obdavčevanje na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov
S.p. pa lahko izbere tudi obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, pri čemer se normirani odhodki upoštevajo v višini 80 % obdavčenih prihodkov. Poslovnih knjig mu v tem primeru ni potrebno voditi, voditi pa mora evidenco knjigovodskih listin v zvezi s prihodki in evidenco (register) osnovnih sredstev, ter (če je identificiran za namene DDV) evidence za potrebe obračunavanja DDV.
Stopnja obdavčitve je v tem primeru 20 % . Tako obračunani davek - dohodnina predstavlja dokončni davek in se dohodek s.p. v tem primeru ne vključuje v letno dohodninsko osnovo.
Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov je treba opraviti takoj ob registraciji s.p., oz. najkasneje v roku 8 dni od registracije. V kolikor s.p. zamudi to priglasitev, je v prvem letu dolžan voditi poslovne knjige in biti obdavčen po dejanskih prihodkih in odhodkih, za naslednja obdobja lahko priglasi tako obdavčitev, če izpolnjuje v nadaljevanju predpisane pogoje.
S.p. lahko priglasi tako obdavčitev pod naslednjimi pogoji:
- če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 eur , ali
- če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 eur in je bila pri tem s.p. v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev .
Če je fizična oseba pred tem (v roku zadnjih 18 mesecev) že opravljala dejavnost ali ustanovila družbo, mora biti pozorna na določbe ZDoh-2 v zvezi s tem, glede pravice do priglasitve takega načina obdavčevanja.
Obdavčitev dobička pravne osebe – d.o.o.
Pri družbi z omejeno odgovornostjo je obdavčitev dobička urejena z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).
Davčna osnova je razlika med obdavčenimi prihodki in davčno priznanimi odhodki. Veljavna davčna stopnja je 17 %.
Tudi gospodarske družbe imajo možnost, tako kot samostojni podjetniki, dobiček obdavčevati na podlagi obdavčenih prihodkov in normiranih odhodkov, pri čemer znašajo normirani odhodki prav tako 80 %. Razlika med obdavčenimi prihodki in normiranimi odhodki je obdavčena po stopnji 17 %.
Če si bo družbenik izplačal dobiček oz. dividendo, bo pri tem plačal še dohodnino po stopnji 25 %. Le-to bo obračunala, odtegnila in plačala že družba ob izplačilu. Tako obračunan davek predstavlja dokončni davek, ki se ne vključuje ve letno dohodninsko osnovo.
Davek na dodano vrednost – identifikacija za DDV
Identifikacija za namene DDV ni povezana z organizacijsko obliko poslovanja.
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) ločimo obvezno od prostovoljne identifikacije za namene DDV.
Obvezno se mora identificirati za namene DDV in pridobiti identifikacijsko številko (ID za DDV):
- davčni zavezanec, ki je v obdobju zadnjih 12 mesecev presegel 50.000 eur obdavčljivega prometa oz. ki pričakuje, da bo v obdobju 12 mesecev dosegel oziroma presegel prometa v znesku 50.000 eur;
- davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi pridobitev blaga zaradi njegovih transakcij, ki so povezane z opravljanjem dejavnosti zunaj Slovenije,
- davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pridobiva blago znotraj Unije, skupni znesek njegovih pridobitev v tekočem koledarskem letu pa preseže 10.000 eur oz. se je prostovoljno odločil za obračunavanje DDV,
- davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev in
- vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, katerima se opravijo
- storitve iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.
Mali davčni zavezanec, to je oseba, ki ne izpolnjuje pogoja glede višine obdavčljivega prometa (50.000 eur) pa se ne glede na višino opravljenega prometa lahko prostovoljno vključi v sistem DDV. Svojo izbiro mora vnaprej priglasiti davčnemu uradu v elektronski obliki in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.
Mali davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV, niti ga ne sme izkazovati na izdanih računih.
© Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica računovodskih servisov (GZS - ZRS) 2016
Vse pravice pridržane. To besedilo je izdala GZS - ZRS, ki je izključna imetnica vseh pravic, kot so določene v Zakonu o industrijski lastnini in Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah. Brez predhodnega pisnega dovoljenja GZS - ZRS so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, dajanje na voljo javnosti (internet) in druge oblike javne priobčitve, predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva.
Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica računovodskih servisov, logotip Gospodarska zbornici Slovenije, Zbornica računovodskih servisov, logotip Zbornica računovodskih servisov so registrirane znamke Gospodarske zbornice Slovenije, vpisane v register znamk, ki ga vodi Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino.