Predavanje bo osredotočeno na oceno tržne vrednosti restavracij, gostiln ali drugih gostinskih obratov, pri čemer le te predstavljajo samostojno denar ustvarjajočo enoto (DUE). Ob tem bodo podana opozorila o posebnostih pri ocenjevanju za zavarovano posojanje in za računovodsko poročanje (SRS1, SRS 17 itd.).

Gostinski in sorodni objekti oz. premoženje so v covid krizi še posebej izpostavljeni tržnim razmeram, ki niso nič kaj prijazne. Pogled na vrednost premoženja se spreminja, ker se zlasti spreminja tržna koristnost. Uveljavlja se logika dinamičnega obravnavanja sredstev, širi se polje "mehkega" obravnavanja sredstev in poslovanja podjetja nasploh.

Prevrednotenje sredstev – izvirnik pri nas sega 15 let nazaj – pomeni, da gre za oceno njihove uporabnosti v prihodnosti. Pojmovanje sredstev se spreminja; pri tem gre za neko vrsto prehoda iz statičnega računovodstva v dinamično – vrednost sredstva danes je pač odvisna od pričakovane, ne pretekle koristi. S tem razumevanjem so še vedno resne težave – na teoretični ravni še, na praktični pa ne manjka problemov, od skrajnega vtisa doslednosti po zmanjšanju vrednosti v poslovnih knjigah pa do preprosto velikih poenostavitev in podcenjevanja tveganj. Nič od tega ni dobro za prakso. Osredotočil se bom na restavracije in podobne nepremičninsko turistične podjetniške zgodbe.

Pri sodobnem dinamičnem ocenjevanju vrednosti gre za drugačno gledanje kakor pri klasični statični teoriji ocenjevanja vrednosti. Tu trčita računovodstvo in vrednost oz. zaznava tržne in posameznikove koristi. Večna, nikoli končana tema. Vrednost sredstva, za lažje razumevanje, se meri predvsem s koristmi, ki jih bo prinašal naloženi denar. Ocenjevanje prihodnjih denarnih tokov za posamezna sredstva dostikrat ni smiselno oziroma je smiselno le v tistih primerih, ko je prilive mogoče razumno ugotoviti. Sicer se srečamo s poslovno ali denar ustvarjajočo enoto. Pri tem ne gre brez zadostnega poznavanja poslovnega procesa in sestavin, bodisi da gre storitev ali proizvodno dejavnost. Stroka je to rešila tako, da dopušča možnost ugotavljanja potrebe po prevrednotenju na ravni sredstva oz. denar ustvarjajoče enote. Zahtevno za podjetje, gostišče, restavracijo je, da se v praksi teoretično lahko srečamo s tremi ocenjevalci, zelo verjetno pa z dvema. Gospodarjenje s sredstvi je povezano z vrsto negotovosti. Gre za tveganja v zvezi z ocenjevanjem vrednosti (čas, obseg tveganja ...), prodajno ceno in prodajnimi stroški.

V primeru prevrednotenja gre v osnovi za presojanje naložbenih odločitev. V praksi je smiselno letno preverjati ali so se spremenile okoliščine ter naše poznavanje in razumevanje negotovosti prihodnosti, in na tej podlagi spremeniti projekcije denarnih tokov. Na podlagi ugotovitev lahko trdimo, da ocenjevanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov za posamezna sredstva večinoma ni smiselno ali je smiselno le v primerih, ko je mogoče te denarne prilive razumno ugotoviti. Oslabitev je praviloma možna le za denar ustvarjajoče enote. Pri manjših podjetjih in podjetjih, ki ne ustvarjajo veliko izdelkov, lahko hitro ugotovimo, da je denar ustvarjajoča enota kar samo podjetje. Podjetje lahko enačimo z denar ustvarjajočo enoto, to pa pomeni, da moramo za ugotovitev oslabitve sredstev oceniti denarne prilive in odlive podjetja ter jih diskontirati na trenutek ocenitve. Nadomestljiva vrednost temelji na pošteni vrednosti ali njegovi vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja – ob upoštevanju prodajnih stroškov. Ali, če povzamem: gostišče moramo soočiti s ceno na trgu ali / in vrednostjo v uporabi (lastno korist poslovanja), brez večjih posegov v prihodnjih letih.

Predavanje je predvsem namenjeno revizorjem,  ocenjevalcem in cenilcem nepremičnin, ocenjevalcem in cenilcem podjetij pa tudi lastnikom gostinskih lokalov in restavracij.