Digitalizacija gradbeništva postaja eno pomembnejših vprašanj evropske industrijske politike. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) bo 29. septembra 2026 v Bruslju pripravil javno strokovno razpravo »Fostering innovation and digitalisation in the construction sector«, namenjeno oblikovanju priporočil za nadaljnji razvoj evropskega gradbenega sektorja. Dogodek bo mogoče spremljati tudi na daljavo. Razprava prihaja v času, ko Evropska unija vprašanje digitalizacije gradbeništva vse bolj povezuje s produktivnostjo, pomanjkanjem delovne sile, stanovanjsko politiko, konkurenčnostjo evropske industrije ter zelenim prehodom. Za slovensko gradbeništvo je razprava še posebej aktualna. Le nekaj dni prej, 25. septembra 2026, GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala skupaj s SiBIM in buildingSMART Slovenija organizira konferenco BIM IN DIGITALNA PRIHODNOST GRADBENIŠTVA: Od modeliranja do umetne inteligence in robotizacije, na kateri bodo obravnavani BIM, umetna inteligenca, digitalni dvojčki, digitalizacija življenjskega cikla objektov, robotizacija ter vprašanje prihodnje digitalne preobrazbe slovenskega gradbeništva.
Sedanja evropska razprava ni nastala čez noč. Njene korenine segajo v prenovljeno evropsko industrijsko politiko ter v proces priprave Transition Pathway for Construction – Prehodne poti za gradbeništvo. Evropska komisija je konec leta 2021 začela proces, v katerem je skupaj s podjetji, panožnimi organizacijami, državami članicami, socialnimi partnerji, raziskovalnimi organizacijami in drugimi deležniki iskala odgovor na vprašanje, kako evropsko gradbeništvo narediti bolj odporno, zeleno, digitalno in konkurenčno. Po javnem posvetovanju in delu v okviru High-Level Construction Forum je bila marca 2023 objavljena evropska Prehodna pot za gradbeništvo. Digitalni del tega procesa že od začetka vključuje teme, ki so danes vse bolj prisotne tudi v slovenskih podjetjih: BIM, interoperabilnost in izmenjavo podatkov, digitalna gradbena dovoljenja, digitalne dnevnike stavb, standardizacijo ter digitalna orodja za celoten življenjski cikel objektov. Gre torej za premik od razumevanja BIM kot posameznega projektantskega orodja proti digitaliziranemu gradbenemu ekosistemu, v katerem se podatki povezujejo od načrtovanja in proizvodnje gradbenih proizvodov do izvedbe, upravljanja, vzdrževanja in poznejše ponovne uporabe materialov.
Februarja 2026 je Evropski ekonomsko-socialni odbor začel pripravljati samoiniciativno mnenje »Fostering innovation and digitalisation in the construction industry« (CCMI/263). Odločitev o pripravi mnenja je bila sprejeta 19. februarja 2026, delo pa vodi Posvetovalna komisija za spremembe v industriji – CCMI. EESO želi z mnenjem predvsem opredeliti ovire, zaradi katerih se inovacije in digitalne tehnologije v evropskem gradbeništvu še vedno uvajajo počasneje, kot bi bilo potrebno.
-pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov, -razdrobljenost evropskega gradbenega trga, -omejen dostop dela podjetij do digitalnih orodij, -razlike med nacionalnimi regulativnimi sistemi, -standardizacijo in interoperabilnost, -izobraževanje ter dodatno usposabljanje zaposlenih, -vlogo javnega naročanja pri spodbujanju inovacij.
EESO želi obenem preučiti, kako lahko prihajajoče evropske politike – med njimi spremembe pravil javnega naročanja, nova strategija enotnega trga in prihodnji Construction Services Act – prispevajo k večji produktivnosti in lažjemu uvajanju inovacij v gradbeništvu. Javna razprava 29. septembra v Bruslju je zato del postopka priprave tega mnenja. Predstavniki institucij, podjetij, delojemalcev, inženirske stroke in civilne družbe bodo s svojimi izkušnjami in predlogi prispevali podlage za končna priporočila EESO. Po trenutno objavljenem časovnem načrtu naj bi bilo mnenje predloženo plenarni skupščini EESO decembra 2026.
Razpravo EESO je treba razumeti kot del precej širše spremembe evropske politike do gradbenega sektorja. Evropska komisija je v Strategiji enotnega trga gradbeništvo posebej izpostavila kot področje, na katerem ostajajo velike ovire za čezmejno opravljanje storitev. Komisija želi zato poenostavljati postopke, širiti digitalizacijo, izboljševati standardizacijo in pripraviti posebne ukrepe za trg gradbenih storitev. Hkrati evropska stanovanjska politika gradbeni sektor vse bolj obravnava kot del reševanja pomanjkanja stanovanj. European Strategy for Housing Construction med drugim predvideva poenostavljanje in digitalizacijo postopkov dovoljevanja, uvajanje digitalnih produktnih potnih listov in digitalnih dnevnikov stavb ter hitrejše oblikovanje harmoniziranih standardov za nove proizvode, materiale in načine gradnje. Tudi nova evropska Uredba o gradbenih proizvodih (CPR) digitalizacijo že prenaša iz strateških dokumentov v konkretno regulativno okolje. Med pomembnimi novostmi je digitalni produktni potni list, ki bo omogočal strukturirano digitalno dostopnost podatkov o lastnostih, skladnosti, varnosti in okoljskih značilnostih gradbenih proizvodov. Vse to kaže, da evropska digitalna politika v gradbeništvu postopoma prehaja od posameznih pilotnih projektov in priporočil k oblikovanju skupnega digitalnega okolja za gradbeni sektor. Za podjetja bo to vse bolj pomenilo povezovanje BIM-modelov, podatkov o gradbenih proizvodih, okoljskih podatkov, postopkov javnega naročanja, dovoljevanja, izvedbe in upravljanja objektov.
Vprašanja, ki jih odpira EESO, so zato neposredno pomembna tudi za Slovenijo. Kako hitro lahko slovenska gradbena podjetja uvajajo nove tehnologije? Kako zagotoviti interoperabilnost podatkov? Kakšno vlogo bo imel BIM pri javnem naročanju? Kako digitalizirati postopke dovoljevanja? Kako pripraviti mala in srednja podjetja na digitalne produktne potne liste? In predvsem – kako digitalizacijo pretvoriti v večjo produktivnost, kakovost in konkurenčnost gradbeništva? Prav ta vprašanja so tudi v ospredju strokovne konference BIM IN DIGITALNA PRIHODNOST GRADBENIŠTVA, ki jo 25. septembra na GZS organizira ZGIGM s partnerji. Program konference se zaključi z okroglo mizo o vprašanju, ali ima Slovenija jasno vizijo digitalne prihodnosti svojega gospodarstva. Ljubljanska in bruseljska razprava tako v razmiku štirih dni odpirata zelo podobno vprašanje: kako iz digitalizacije narediti razvojni in konkurenčni preskok gradbeništva, ne le uporabo posameznih digitalnih orodij.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.