Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Novice


Arhiv: SPOROČILO KOMISIJE: Smernice o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU, 2019

Zakaj te smernice? Pravni okvir 1. Dostop ponudnikov in blaga iz tretje države do trga javnih naročil EU 1.1. Sporazumi o mednarodnem javnem naročanju in instrument za mednarodno javno naročanje 1.2. Posebna pravila in sporazumi za posamezne sektorje in projekte 1.2.1. Javna naročila, organizirana v okviru medvladnih sporazumov 1.2.2. Ukrepi v sektorju javnih služb 1.2.3. Naročila na področju obrambe in varnosti 1.3. V praksi 2. Neobičajno nizke ponudbe 2.1. Prepoznavanje neobičajno nizkih ponudb 2.2. Preiskovanje neobičajno nizkih ponudb 2.3. Zavrnitev neobičajno nizkih ponudb 2.4. V praksi 3. Standardi kakovosti – strateški pristop k javnemu naročanju 3.1. Načrtovanje naložb 3.2. Opredelitev meril kakovosti v postopku javnega naročanja 3.3. Spremljanje izvajanja naročila 3.4. V praksi 4. Praktična pomoč Evropske komisije 5. Povzetek

Arhiv: Pripravili smo novo izdajo Gradbeniških iskric, ekskluzivno e-glasilo za člane GZS ZGIGM

redgovor mag. Jože Renar, direktor ZGIGM Leto 2019 se je, kljub ne preveč optimističnim ocenam naših podjetij konec leta 2018, začelo z zelo visoko rastjo obsega izvedenih del v gradbeništvu, ki je v prvem kvartalu dosegla kar 23,1%, v drugem kvartalu se je začela rast intenzivno umirjati in v tretjem smo beležili že kar precejšen padec, ki se nadaljuje tudi v četrtem kvartalu. Tako rast po desetih mesecih znaša le še 4,8%, na stavbah 2,7% (nestanovanjske 0,1% in stanovanjske 11,4%) in GIO 5,7%. Tudi v zadnjih dveh mesecih lahko pričakujemo nadaljnje padanje in verjetno bomo do konca leta beležili le še minimalno rast, ki bo presegla treh odstotkov. Očitno je investitorski zagon opešal. Pri tem so podjetja zaskrbljena tudi zaradi skromnega števila razpisov za projekte prometne infrastrukture. Letošnje leto, se torej po obsegu končuje podobno kot lansko, upamo pa, da so podjetja pri tem uspela izboljšati svoje poslovne rezultate, saj je bila dodana vrednost na zaposlenega v letu 2018, kljub že drugemu zaporednemu letu visoke rasti še vedno med najnižjimi v primerjavi z drugimi dejavnostmi in je dosegala le 71% povprečja vseh gospodarskih dejavnosti v Sloveniji, zato ni čudno da gre večina (71%) za stroške dela. Plače, ki so lani dosegale le 76% povprečja plač v gospodarskih družbah v Sloveniji pa so med najnižjimi. Dobički, kljub pogostim medijskim pretiravanjem o bajnih zaslužkih v gradbeništvu v času konjunkture, so zelo skromni, saj dosegajo le 72% povprečja (na obseg čistih prihodkov od prodaje) slovenskih gospodarskih družb. Tako za razvoj družb ostaja premalo. Decembra smo doživeli hladni tuš, ki bo imel poleg takojšnjih in neposrednih učinkov na slovensko gradbeništvo tudi dolgoročne učinke, ne le na gradbeništvo, ampak na celotno slovensko gospodarstvo, BDP in socialo (zdravstvo in pokojnine). Oddaja del na predoru Karavanke turškemu izvajalcu nam sporoča, da najnižja cena v javnem naročanju v Sloveniji nima spodnje meje, da so slovenske skromne plače v gradbeništvu za javne naročnike še previsoke, da je socialni dialog v gradbeništvu nepotreben, da zaposlenim zadošča že minimalna plača in da je država odločena v nasprotju s smernicami EU o javnih naročilih na slovenski trg vabiti nelojalno konkurenco slovenskim in EU ponudnikom iz držav, ki našim podjetjem na njihovih trgih javnih naročil ne omogočajo enakopravnega sodelovanja (niso podpisnice sporazuma o javnem naročanju (GPA) pri Svetovni trgovinski organizaciji). Avstrija je zato turškim podjetjem preprečila nastop že na razpisu za njihovo polovico predora Karavanke in njihovo izbrano domače podjetje posel izvaja že več kot eno leto. Pri nas pa smo ta čas potrebovali, da smo prišli do »pomembnega« spoznanja, da je turški izvajalec, ki mu Slovenija dovoljuje zakonito izplačevanje nižjih plač svojim zaposlenim kot to dovoljuje slovenskim podjetjem na razpisu, saj so slednja zavezana spoštovanju Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti (KPGD), »konkurenčnejši« od naših ponudnikov in tudi vseh ostalih ponudnikov iz članic EU. Ob tem pa še najbolj čudi, da vsi tuji veliki investitorji, ki prihajajo v Slovenijo, najemajo za svoje projekte izključno slovenske izvajalce. Kdo to lahko razume? ...

Arhiv: Uspešen zaključek mednarodnega projekta SKILLCO s področja gradbeništva

923 udeležencev pilotnih usposabljanj za vse 4 identificirane manjkajoče panožne spretnosti v treh partnerskih državah (SLO, DE, HUN) in razvita nova mobilna aplikacija SKILLgApp z novimi učnimi gradivi Skillco, ki nudi podporo pri učenju in poučevanju! www.skillco.eu

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.