GZS, 3.4.2013: GZS Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) je 2.4.2013 na GZS uspešno organizirala dobro obiskano praktično delavnico z naslovom Kako prilagoditi zahteve za  javno naročanje aktualnim potrebam in izzivom dejavnosti gradbeništva v Republiki Sloveniji?, ki jo je pripravila glede na vprašanja in potrebe podjetij in organizacij, članov GZS ZGIGM.

Na delavnici so udeleženci skupaj s predavatelji iz javnega sektorja, zasebnih odvetniških družb, delodajalske panožne organizacije in nekdanjo predsednico Državne revizijske komisije diskutirali o praksi ponudnikov in razpisovalcev v postopkih javnih naročil gradnje in oblikovali nadaljnja strokovna priporočila za oboje, kako lahko »postopamo« tudi drugače, bolj učinkovito in v izogib nadaljnjim zapletom v postopkih pritožb na Državno revizijsko komisijo, gospodarske družbe pa opozorili, da lahko spore učinkovito rešujemo tudi s pomočjo stalne arbitraže na GZS.

Mnenja in predloge udeležencev z delavnice bo GZS ZGIGM upoštevala pri oblikovanju strokovnih predlogov sprememb novele Zakona o javnih naročilih.

Teme, ki so jih udeleženci obravnavali na praktični delavnici:

• Predlogi sprememb in zahtev za JN gradenj, ki jih želi uresničiti GZS ZGIGM Predavatelj: Predavatelj mag. Jože Renar, direktor GZS ZGIGM  
• Pregled posameznih  pogojev in meril  ter tehničnih zahtev pri izvedbi JN gradenj, s posebnim poudarkom na kakovostni razpisni dokumentaciji (popisi del s predizmerami, reference ...). Izkušnje z navodilom MF o finančnih zavarovanjih za JN gradenj? Možnosti za izboljšanje slabe prakse javnih naročnikov. Predavatelj: Aleš Avbreht, odvetnik in partner v Odvetniški pisarni Avbreht, Zajc & Partnerji  
• Izpolnjevanje pogojev javnega naročila za GOI dela s partnerji v ponudbi in podizvajalci - ali mora biti partner oz. podizvajalec dejansko v ponudbi vključen v dela, za katera je dal referenco? Prenos gradbene pogodbe, sklenjene za javno naročilo, na drug subjekt med izvajanjem pogodbe, vpliv prisilne poravnave in stečaja na izvedbo pogodbe za GOI dela. Predavatelj: Marjeta Erjavec Avbreht, odvetnica v Odvetniški pisarni Avbreht, Zajc & Partnerji  
• Praktični pregled revizijskih odločb na temo izpolnjevanja pogojev in meril javnega naročila za GOI dela preko konzorcija ali podizvajalcev, uporabe referenc. Predavateljica: Miriam Ravnikar Šurk, nekdanja predsednica Državne revizijske komisije
• Priporočila in izkušnje iz postopkov javnega naročnika iz JN storitev gradenj ponudnikom ter možnosti za izboljšanje. Predavateljica: Lucija Remec, vodja sektorja, sekretarka Ministrstvo za pravosodje in javno upravo 
  
  Podjetja in organizacije ter javne naročnike pa vabimo pa vas že na naslednji strkovni dogodek in sicer na poslovno konferenco DAN javno-zasebnega partnerstva dne 11.6.2013 na GZS, kjer bomo prek primerov dobre in slabe prakse, gradili temelje za dobro prihodnje šele načrtovane projekte izgradnje na osnovi  javno-zasebnega partnerstva (za JZP za lokalne skupnosti).  

• Nekateri zaključki praktične delavnice:
  -javni naročniki morajo predmet pogodbe (za JN gradnja) v javnih naročilih dobro in natančno opisati oziroma opredeliti, da lahko prejme pravilne, popolne in dobre ponudbe, če je predmet slabo opisan ali nenatančno je pogodba nična ali izpodbojna, tveganja pa so neuravnotežena, zato je treba še posebno pozornost nameniti dobri projektni dokumentaciji (zahtevati kvalitetne popise del s predizmerami), ki je osnova za dobro razpisno dokumentacijo, ki mora biti jasna in nedvoumna, zato morajo v času ko je še rok za oddajo ponudb še odprt, bodoči ponudniki-izvajalci v času ko je to še možno, javnega naročnika prek vprašanj pozvati, da razpisno dokumentacijo dopolni, pojasni in ali da predmet bolje določi, ponudnik lahko uspe z revizijskih zahtevkom. Rešitev: S STRANI PONUDNIKA NAROČNIKE PODUČITI (izobraževanja, konference, medijske akcije), ob objavi RD pa naročnika opozarjati na “pomanjkljivosti” – nedorečenost predmeta gradnje je lahko revizijski razlog!!! Odločitev DKom 194/2012

  -histerija nižanja cen za uspešnost pri pridobivanju posla (javnega naročila) se bo morala končati (a kako!), ker je nerealna, in ker že predolgo premožna zajeda poslovno sposobnost podjetij-ponudnikov (poslovanje z namerno izgubo), veljavna zakonodaja tega trenutno ne more preprečiti

  -AJPES bonitetna ocena nima zakonske podlage, ponudniki lahko posredujejo javnemu naročniku drugo katero koli drugo bonitetno oceno (od revizijske hiše: tuje, slovenske…)

  - Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Ur.l. RS 25/2004 s spremembami) in Navodilo o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Ur.l. RS 43/2000) – pravno formalno nehajo veljati, a se uporabljajo do izdaje novih podzakonskih predpisov, novih podzakonskih predpisov pa ni bilo izdanih, dejansko pa se ne uporabljata ”PRAVNA “ZMEDA”

  -reference niso kapacitete (kadri, oprema, finančna sredstva), ki si jih je možno sposojat oziroma se nanje sklicevat. Za reference velja evropska direktiva, obrazca oziroma predpisanega načina za potrojevanje in izkazovanje referenc ni, ima pa to področje zelo dobro urejeno v Avstriji (zelo podrobno predpisano in urejeno, enkratno izpolnjevanje je dovolj za naslednja javna naročila), kopija dokazil referenc bi morala biti za javnega naročnika TUDI SPREJEMELJIVA in VZTRAJANJE NA ORIGINALNIH DOKAZILIH in na OBRAZCIH JAVNIH NAROČNIKOV NI UPRAVIČENO! Referenca se lahko nanaša samo na del neke gradnje (projekta), vsakokratno navajanje referenc vedno znova in znova na različnih dokumentih torej ni upravičena in ni pravilna praksa!

  -novela ZJN 2d predvideva enotni informacijski portal, ki bo začel delovati v 6 mesecih (poenotenje baze podatkov iz AJPES, DURS,…), tu bi lahko razmislili o uvedbi podrobnih elektronskih referenčnih potrdil v tem portalu.

  - reference: za izjemne enkratne objekte, ki se redko gradijo (predor, ipd…) bi javni naročnik lahko sprejel tudi referenc iz daljšega časovnega obdobja (10, 15 let), dodatno oteževanje ponudnikov tu ne bi smelo biti upravičeno

  -Izjemoma so dovoljeni tudi primeri, da nosilec reference ne nastopa v ponudbi (ob pogoju ustreznega dokaza):
       –DKOM 018-205/2011:Če ponudnik zdaj sam razpolaga s kadri, ki so pri drugem subjektu izvedli primerljiv projekt.
       –V primeru pravnega nasledstva (prevzem, pripojitev, spojitev, ipd.).
       –Kadar se z referenco preverja kvaliteta blaga.

  
  

  

• 
  

• 
  

• 
  

• 
  

Foto: Smrkolj V., GZS ZGIGM

---

Pripeti dokumenti

• odvtenica o oblikah nastopah.JPG
• Renar predstavitev JN Ljubljana 2.4.pdf