Povratne informacije zbirajo do 30. septembra 2025 TUKAJ>>

Evropska komisija je julija 2025 objavila Časovni načrt za naravovarstvene dobropise (COM(2025)374), ki odpira pot razvoju trga za naravovarstvene dobropise – certificirane enote, ki potrjujejo merljive pozitivne učinke na naravo in biotsko raznovrstnost. Javna razprava o načrtu je odprta do 30. septembra 2025.

Kaj so »naravovarstveni dobropisi«?

Naravovarstveni dobropisi ne pomenijo finančnih posojil, temveč so certificirani dokazi o izvedenih naravovarstvenih ukrepi. Gre za nov finančni mehanizem, ki dopolnjuje javno financiranje in naj bi spodbudil zasebne investicije v projekte, ki koristijo naravi. Pri teh instrumentih ne gre za finančne kredite (posojila), temveč za certifikate oziroma trgovalne enote, ki potrjujejo, da je določen projekt ali dejavnost ustvaril merljiv pozitiven vpliv na naravo. Takšni vplivi so lahko na primer:
-obnova mokrišč, gozdov ali degradiranih zemljišč,
-povečanje biotske raznovrstnosti na določenem območju,
-izboljšanje kakovosti tal, vode ali morskih ekosistemov,
-ukrepi za preprečevanje erozije in trajnostno rabo zemljišč.

Zakaj je to pomembno?
Evropska komisija meni, da obstoječi okvirji – predvsem Direktiva o trajnostnem poročanju podjetij (CSRD) in Uredba o taksonomiji EU – niso zadostni, da bi zagotovili dovolj naložb v varovanje narave. Ti naj bi tako dopolnili obstoječe politike, saj bi omogočili certificiranje pozitivnih vplivov na naravo in s tem spodbudili vlaganja. Komisija izpostavlja, da je narava strateško gospodarsko sredstvo in da zgolj javna sredstva ne zadostujejo za zapiranje investicijske vrzeli (ocenjeno ~65 mrd € letno v EU; globalno ~700 mrd $). Zato želi z metodologijami, certifikacijo in trgom kreditov sprostiti dodaten zasebni kapital za naravi koristne projekte.

Načrtovani koraki 2025–2027
Komisija v naslednjih letih načrtuje:
2025: Ustanovitev strokovne skupine EU za naravovarstvene dobropise in začetek pilotnih projektov.
2026: Sprejetje prvih metodologij za certificiranje.
2027: Vzpostavitev trga z registrom, neodvisnim preverjanjem in jasnimi standardi.

Zakaj to prinaša spremembe za gospodarstvo

-povečana vrednost trajnostnih praks: podjetja bodo lahko s pridobljenimi dobropisi dokazovala svoj prispevek k ohranjanju narave in si izboljšala konkurenčnost pri razpisih, trajnostnih financah in dostopu do kapitala.
-tržni potencial: dobropisi bodo omogočili monetizacijo naravovarstvenih učinkov, podobno kot ogljični krediti, kar odpira nove poslovne modele v kmetijstvu, gradbeništvu, gozdarstvu, turizmu in finančnem sektorju.
-prihodnja regulacija: Evropska komisija napoveduje, da bo sistem dobropisov dopolnjeval CSRD, EU taksonomijo, uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (SFDR) ter uredbo o obnovi narave. Do leta 2027 je predvidena vzpostavitev evropskega trga z jasnimi standardi, registrom in certifikacijskimi organi. 
-podpora malim podjetjem in skupnostim: sistem bo omogočal vključevanje malih kmetov, lokalnih skupnosti in projektov z visoko ekološko vrednostjo.

Povezava z evropskimi politikami

Evropski politični okvir
Naravovarstveni dobropisi so del širše preobrazbe evropske okoljske in investicijske politike:
Kunminško-montrealski globalni okvir za biotsko raznovrstnost (CBD COP 15) – cilj 200 milijard USD letno za globalno obnovo narave;
Uredba o obnovi narave (EU) 2024/1991 – ambiciozni cilji obnove ekosistemov v EU;
Uredba o certificiranju odvzemov ogljika (CRCF) – uvajanje standardiziranih certifikatov za ogljične ukrepe;
Strategije za vodo, gozdove, oceane in kmetijstvo – integracija naravovarstvenih učinkov v sektorske politike;
Programi Obzorje Evropa in LIFE – podpora inovativnim naravovarstvenim projektom;
Taksonomija EU, SFDR in CSRD – pravila razkritja za podjetja in vlagatelje.

📌 Posvetovanje: Roadmap towards Nature Credits – Have your say
📑 Dokument: COM(2025)374
📢 Sporočilo EK: Press Corner