Popoldanski del GREET CE Bioeconomy Innovation Summita, ki je 15. septembra 2025 potekal na Gospodarski zbornici Slovenije, je v ospredje postavil konkretne tržno pripravljene inovacije malih in srednjih podjetij ter njihov ključen pomen za oblikovanje novih vrednostnih verig znotraj evropske bioekonomije. V središču razprav je bil poziv k odprtemu sodelovanju, čezmejnemu povezovanju in razumevanju inovacij ne kot ekskluzivne akademske dejavnosti, temveč kot skupnega prizadevanja vseh – raziskovalcev, podjetij, javnih institucij in investitorjev.

Dogodek je z uvodnim nagovorom odprl Marko Hren, vodja Direktorata za strategijo pametne specializacije, ki je izpostavil aktualno prenovo slovenskega okvira S3 v S5 in poudaril osrednjo vlogo biotehnologije, nanomaterialov, zdravih materialov in trajnostnega grajenega okolja v novi razvojni paradigmi. Izpostavil je, da bodo ukrepi in financiranje usmerjeni v podporo produktom z visokim TRL (6–9), in napovedal objavo javnega razpisa v okviru evropske STEP platforme, vrednega 100 milijonov evrov. Namen ukrepa je spodbuditi nastanek tržno relevantnih rešitev, ki jih je mogoče neposredno vključiti v gospodarstvo. V tej luči projekt GREET CE prispeva konkretne odgovore z razvojem pilotnih rešitev, ki vzpostavljajo nove vrednostne verige s prebojnimi bioosnovanimi produkti in storitvami. Pilotna področja projekta – od eko-gradnje in digitalne trajnostne energije do regenerativnega kmetijstva in obnovljivih plinov – vključujejo digitalne tehnologije, kot sta BIM in umetna inteligenca, bioosnovane in reciklirane materiale, modele krožnosti, sledljivosti in ponovne uporabe, pa tudi inovativne poslovne in finančne pristope, kot so skupnostno financiranje in regionalne investicijske platforme.

John Houghton, predstavnik Glasgow Chamber of Commerce, je v svoji predstavitvi izpostavil pomen medregionalnega sodelovanja, stalne institucionalne podpore ter mobilizacije zasebnega sektorja kot ključnih vzvodov za dosego trajnostnega preboja. Poudaril je vlogo platforme 'Sustainable Glasgow', ki deluje kot pospeševalnik nizkoogljičnih inovacij in združuje podjetja, raziskovalne in izobraževalne institucije ter lokalne oblasti pri razvoju regionalnih net-zero strategij. Med konkretnimi primeri je izpostavil podporo inovativnim projektom s področja bioekonomije, krožnega gospodarstva in trajnostne mobilnosti, s poudarkom na kapitalni podpori za MSP, znotraj sistematično zasnovanih javno-zasebnih partnerstev. Sklicevanje na članek "Want to Fix the Climate? Fix the Economy!" (avtorji: Hepburn, Stern, Stiglitz et al.) je uporabil kot ilustracijo temeljne teze, da je gospodarska transformacija neločljivo povezana z zelenim prehodom. Članek poudarja, da gospodarski instrumenti, kot so investicije v trajnostno infrastrukturo, podpora MSP in prestrukturiranje finančnih spodbud, niso le okoljski ukrepi, temveč nujna gospodarska politika za krepitev konkurenčnosti in dolgoročne stabilnosti. Houghton je ob zaključku izpostavil, da se konkretne rešitve ne rojevajo v izolaciji, temveč v dialogu, povezovanju in strateški gradnji ekosistemov – med mesti, regijami in podjetji, ki delujejo na presečišču trajnosti in ekonomije.

V okviru Pitch Deck sekcije je bilo predstavljenih sedem podjetij, katerih rešitve predstavljajo presečišča med raziskavami, podjetništvom in tržno izvedljivimi inovacijami. Sewergy (Slovaška) razvija napredne rešitve za energetsko izrabo odpadne vode in blata, kjer preko kombinacije biološke obdelave in digitalnih nadzornih sistemov omogoča pretvorbo odpadnih tokov v obnovljive vire energije, s pomembnim potencialom za občine in industrijska območja. Creatiger (Madžarska) je predstavil modularni sistem VIZION – energetsko samozadosten »plug & play« sistem za zajem, shranjevanje in nadzor vodnih virov, ki temelji na pametni tehnologiji za upravljanje in zaščito vode. Rešitev vključuje tudi večkrat nagrajeni produkt Smart Buoy za oddaljeno spremljanje nivoja in kakovosti vode, ki je prejel priznanje BigSEE. CoGreen (Slovenija) naslavlja področje zdrave in energetsko učinkovite gradnje s konstrukcijskimi rešitvami iz konopljinega betona (hempcrete), izdelanega iz lokalne surovine in naravnih veziv. Rutena / Mycopor (Slovenija) razvija bioosnovano izolacijo in gradbene kompozite na osnovi micelija, ki so 100 % biorazgradljivi, izdelani iz odpadne biomase in že uporabljeni v arhitekturnih aplikacijah. Earthbound (Hrvaška), nekdanji MIRET, izdeluje superge, ki so 97 % bioosnovane, iz konoplje, volne, plute in naravnega lateksa. Njihovi izdelki so prejeli več mednarodnih nagrad in predstavljajo uspešen primer trajnostne mode z globalnim dosegom. Eko Lika GREENNovation (Hrvaška) s svojo linijo Woolee ponuja organska gnojila in repelente iz ovčje volne, izdelane s patentirano tehnologijo brez kemikalij, ki bistveno povečujejo pridelke, zmanjšujejo potrebo po umetnih dodatkih in izboljšujejo strukturo tal. ProductFeed (Slovaška) je predstavil koncept Creator of HUMUS – uporabo metodologije Marcel Mézy Technologies za kompostiranje organskih snovi v visoko kakovosten humus za regenerativno kmetijstvo in izboljšanje zadrževanja vode v tleh.

Dogodek je jasno pokazal, da je namen instrumenta I3 (Interregional Innovation Investments) omogočiti dostop do investicij za podjetja, katerih rešitve so že tržno pripravljene, a pogosto omejene z dostopom do virov za širitev. I3 omogoča sofinanciranje, sodelovanje med regijami in sektorji ter oblikovanje konzorcijev med podjetji, raziskovalci in investitorji. Instrument I3, ki ga vodi EISMEA, je bil izpostavljen kot ključen mehanizem za finančno podporo MSP‑jem, z možnostjo sofinanciranja, s poudarkom na medregijskem sodelovanju in povezovanju stabilnih partnerstev. Namen I3 je zagotoviti, da inovacije z visokim TRL‑jem ne ostanejo v laboratorijih, ampak se prevedejo v komercialno uspešne produkte in storitve, dostopne širšim trgom ter zmožne soočiti se z realnimi ekonomskimi pogoji.

Osrednja sporočilnost, ki jo je povzela tudi Leila Behjat (DEMO, NTNU), je bila pomen celovitega sistema podpore: od tehnične validacije, preko poslovne priprave, do finančnih mehanizmov, ki podjetjem omogočajo ne le obstanek, ampak tudi preboj in rast. Leila Behjat je poudarila pomen upravljanja z zaupanjem v mrežnem okolju, kjer kakovost sodelovanja določa hitrost implementacije inovacij. Leila Behjat, strokovnjakinja Healthy Materials Lab EU, je v svojem nagovoru poudarila pomen materialnega zdravja, transparentnosti dobavnih verig in vključevanja ekološko preverjenih materialov in praks že v fazah oblikovanja projektov. Poudarila je, da je za MSP izjemnega pomena, da imajo dostop do teh informacij, standardov in materialov, saj kakovost in zdravje materialov postajata del konkurenčne prednosti. Osrednja sporočilnost, ki jo je povzela je pomen celovitega sistema podpore: od tehnične validacije, preko poslovne priprave, do finančnih mehanizmov, ki podjetjem omogočajo ne le obstanek, ampak tudi preboj in rast. Leila Behjat je poudarila pomen upravljanja z zaupanjem v mrežnem okolju, kjer kakovost sodelovanja določa hitrost implementacije inovacij.

Petra Marinko je predstavila dobre prakse iz Trbovelj, kjer je kolektiv Non Tox Uni Kum s pomočjo lokalnih partnerjev in certificiranih bioosnovanih materialov prenovil javne prostore s popolno sledljivostjo in preglednostjo verig dobave. Ta primer dokazuje, da lahko s pravilno strateško usmeritvijo, sodelovanjem in transparentnostjo proizvodnje trajnostne rešitve že danes postanejo del vsakdana.

Projekt GREET CE s pilotom eko-gradnje prispeva konkretne odgovore na te zahteve z razvojem novih vrednostnih verig, ki vključujejo digitalne tehnologije (kot sta BIM in umetna inteligenca), bioosnovane in reciklirane materiale, modele krožnosti, sledljivosti in ponovne uporabe, pa tudi inovativne finančne pristope, kot so skupnostno financiranje in regionalne investicijske platforme. Ključna ovira za rast MSP-jev so regulativne in tržne blokade, ki jih je treba premostiti z usklajenimi politikami, strateškimi konzorciji in stabilnim dostopom do financ. Dogodek je poudaril, da preseganje sektorjev (gradbeništvo, energija, kmetijstvo, digitalne tehnologije) ter vzpostavljanje dialoga med raziskovalnimi institucijami, politiko, MSP‑ji in finančnimi akterji ni le želja, ampak nuja za odpornost in konkurenčnost EU v geopolitično negotovem okolju. Popoldanski del dogodka je bil zgoščen prikaz tega, kako lahko usklajeno sodelovanje med podjetji, politiko in raziskovalno sfero vodi v uresničevanje konkretnih projektov, ki temeljijo na novih poslovnih modelih, trajnostni rabi virov in preseganju sektorskih okvirov. V ospredje je stopila potreba po odpravi regulatornih in tržnih ovir, ki ovirajo MSP pri vstopu na trg ali širjenju delovanja, ter pomen podpore pri oblikovanju investicijskih platform in skaliranju rešitev. Dogodek je bil tudi odziv na sporočilo poročila Draghi – da mora Evropa okrepiti svojo gospodarsko konkurenčnost s povezovanjem inovacij, investicijskih mehanizmov in strateških vrednostnih verig. Prvi del dogodka je to potrdil s prikazom dobre prakse (Non Tox Uni Kum), popoldanski pa z vizijo konkretnih inovacij, ki potrebujejo pravočasno podporo za tržni preboj. Zaključna misel dogodka je bila jasna: še tako dobra strategija je brez konkretne podpore v gospodarstvu lahko hitro na preizkušnji – resnična vrednost se pokaže šele v trenutku soočenja z realnostjo trga. In prav tu se mora inovacijska politika dokazati – z dejanskim prebojem, ne zgolj obljubami.

Pomemben poudarek je bil namenjen instrumentom I3, ki jih upravlja EISMEA. Gre za ključen finančni mehanizem EU, namenjen povezovanju regij z različno stopnjo razvitosti in sofinanciranju do 70 % stroškov projektov, ki temeljijo na tržnih inovacijah, razvijajo se v konzorcijih ter so skladni s strategijami pametne specializacije. Instrument I3 je bil predstavljen kot most med laboratorijem in trgom, saj ne podpira temeljnih raziskav, temveč konkretne produkte in storitve, pripravljene za implementacijo. Poudarjeno je bilo, da je sodelovanje med regijami – zlasti med bolj in manj razvitimi – ključnega pomena za večjo evropsko kohezijo in konkurenčnost, kar poudarja tudi Draghi Report, ki opozarja, da mora Evropa bolj uskladiti inovacijske politike z investicijsko realnostjo.

Zelena  rast je možna le, če je globoko vpeta v ekonomijo – ne kot deklaracija, temveč kot model, ki zagotavlja uporabne rešitve, dodano vrednost, zaposlitve in trajnostno konkurenčnost. GREET CE pri tem deluje kot platforma, ki združuje inovacije, partnerje in sredstva, da bi MSP‑ji lahko svoj potencial izkoristili v praksi – z jasnim ciljem: tržni preboj, scale‑up in premostitev med politiko in prakso.

Fotogalerija>>