15. septembra 2025 je v Ljubljani potekal Japonsko-slovenski seminar Železnice kot temelj urbanističnega načrtovanja, ki ga je Veleposlaništvo Japonske pripravilo v sodelovanju z vodilnimi japonskimi železniškimi in gradbenimi podjetji ter ob podpori GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM). Dogodek je prinesel izjemno dragocene izkušnje: japonski model železnic je globalna zgodba o uspehu, Slovenija pa se mora odločiti, ali bo še desetletja razpravljala o financiranju ali pa začela strateško vlagati v prihodnost. V imenu Slovenije so udeležence nagovorili Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta, Andrej Rajh, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, ter predstavniki strokovnih institucij in gospodarstva. Izpostavili so, da Slovenija in Japonska delita vizijo odlične povezanosti ter pomen železnic kot hrbtenice trajnostnega prostorskega razvoja.

Japonski model: infrastruktura kot temelj, ne kot strošek

Na Japonskem železnice niso le način prevoza, temveč hrbtenica urbanističnega, gospodarskega in družbenega razvoja. Osrednji koncept Transit Oriented Development (TOD) pomeni, da se nova proga in postaja načrtujeta kot jedro celostnega urbanega območja. Ob železniških vozliščih se razvijejo stanovanjske soseske, poslovna območja, trgovina, kultura in storitve. Tak pristop omogoča dolgoročno finančno stabilnost železnic (donosnost z oddajanjem in prodajo zemljišč ob postajah), preprečevanje špekulacij na nepremičninskem trgu, učinkovitejšo in cenejšo gradnjo infrastrukture, saj se projekti umeščajo strateško in usklajeno, ne naknadno. Na Japonskem so proge in postaje pogosto zgrajene z zasebnim kapitalom, vrednost zemljišč ob njih pa se poveča šele po izgradnji. Pri nas pogosto ravnamo nasprotno: zemljišča prodamo vnaprej po nizkih cenah, nato pa z javnimi sredstvi vlagamo v infrastrukturo, ki vrednost zemljišč šele poveča – s tem pa koristijo posamezni investitorji, ne pa družba kot celota.

Predavanja kot ogledalo Sloveniji

dr. Shigeru Morichi, zaslužni profesor Nacionalnega inštituta za študije politik, je opozoril, da je dolgoročna vizija ključ uspeha: železnice so lahko gospodarski motor, če jih obravnavamo kot strateško naložbo in ne kot strošek.
Masakazu Ite iz družbe JR East je skozi primer Tokyo Station in novega kompleksa Takanawa Gateway City pokazal, da železniška postaja postane središče celotne mestne četrti – z gospodarstvom, stanovanji in kulturo. Hitachi Rail je predstavila, kako njihova tehnologija ETCS in signalizacija že dve desetletji omogočata slovenskim železnicam interoperabilnost, varnost in večjo zmogljivost – tudi pri projektu 2TDK. Ob tem so se predstavila tudi vodilna gradbena podjetja – Kajima, Shimizu, Taisei, Tekken, Obayashi, Kumagai Gumi, Hazama Ando in Nikken Sekkei – ki sodijo med globalne velikane in dokazujejo, da je povezovanje železniške infrastrukture, urbanizma in gradbeništva model prihodnosti. 

Udeležena pomermbn japonska podjetja povzana z gradbeništom
Na seminarju so sodelovala tudi vodilna japonska gradbena podjetja, znana po svojih globalnih referencah in viziji trajnostne gradnje:
-Kajima Corporation, inovator v gradbeništvu z močno prisotnostjo na evropskem trgu.
-Shimizu Corporation, specializiran za pametna mesta, digitalizacijo in trajnostne projekte. 
-Taisei Corporation, izvajalec ključnih železniških koridorjev in metrojev.
-Tekken Corporation, strokovnjak za železniške mostove, tunele in urbano infrastrukturo.
-Obayashi Corporation, globalni velikan, ki združuje gradbeništvo, nepremičnine in raziskave novih tehnologij.
-Kumagai Gumi Co., Ltd., z dolgoletnimi izkušnjami pri zahtevnih infrastrukturnih projektih.
-Hazama Ando Corporation, specializiran za civilne objekte, jezove in energetske komplekse.
-Nikken Sekkei Ltd., ena največjih svetovnih arhitekturnih in urbanističnih družb, znana po konceptih pametnih mest.

Zakaj Slovenija potrebuje strateški premik?
Če bi Slovenija pred dvajsetimi leti investirala v hitro železniško povezavo med vsemi regijami, bi danes imeli boljšo mobilnost, manj pritiska na cestni promet, nižje emisije ter bolj uravnotežen nepremičninski trg. Dolgotrajne razprave o virih financiranja, politične blokade in kratkoročne rešitve so privedle do situacije, kjer zamujamo razvojne priložnosti. Ob tem je nujno izpostaviti:  
-spekulacije z zemljišči: japonski model TOD omogoča, da rast vrednosti zemljišč koristi železnicam in družbi, ne zgolj posameznim investitorjem;
-nižji stroški dolgoročno: strateško umeščanje infrastrukture zmanjša kasnejše stroške gradnje in prilagoditev;
-transparentnost in profesionalnost: Japonska je zgradila sistem, kjer gradbeni sektor deluje skozi profesionalne združenja in partnerstva, medtem ko Slovenija še vedno trpi zaradi neučinkovitosti, nekompetentnosti in korupcije v procesu odločanja. Slovenija danes potrebuje pogum za strateške infrastrukturne investicije. Lekcija Japonske je jasna: najprej je treba zasnovati dolgoročno vizijo, postaviti železnice kot hrbtenico prostorskega načrtovanja in jih financirati kot strateško naložbo, ne kot javni strošek. Le tako bomo zmanjšali špekulacije na trgu nepremičnin, zagotovili učinkovitejšo rabo prostora in ustvarili temelje za trajnostno gospodarsko rast. Če želimo dohiteti prihodnost, moramo nehati razpravljati desetletja o denarju in začeti vlagati v strateške projekte. Japonci nas učijo, da je železnica več kot transport – je orodje za oblikovanje mest, regij in prihodnosti države.

DODATNE INFO:
JAPONSKA AMBASADA
STA