Vzpostavitev sistema eGraditev pomeni pomemben korak v digitalni preobrazbi gradbeništva
Z dnem 5. januarja 2026 je v Sloveniji v celoti zaživel sistem eGraditev, ki omogoča elektronsko oddajo in vodenje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja na vseh 58 upravnih enotah. Sistem je uvedlo Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru Prostorskega informacijskega sistema (PIS), v tesnem sodelovanju z Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za javno upravo. Za gradbeni sektor, projektante, investitorje in vse druge udeležence v postopkih graditve objektov to pomeni prelomno poenostavitev in pospešitev upravnih postopkov, obenem pa tudi večjo preglednost, sledljivost in kakovost podatkov.
Zaključek postopne uvedbe: eGraditev na vseh upravnih enotah
Z današnjim dnem so se sistemu eGraditev pridružile še zadnje upravne enote – Domžale, Grosuplje, Kamnik, Ljubljana, Logatec in Vrhnika. S tem je omogočeno, da se vloga za gradbeno dovoljenje odda elektronsko kjerkoli v Sloveniji, digitalno pa se izvede tudi celoten postopek, vključno z izdajo odločbe. Postopna uvedba sistema, ki se je začela marca 2024, se je v praksi izkazala za ustrezno odločitev. Omogočila je lažje prilagajanje zaposlenih na upravnih enotah, sprotno odpravljanje pomanjkljivosti, zbiranje dragocenih povratnih informacij uporabnikov, vzporedno nadgradnjo podpornih sistemov.
Kaj prinaša eGraditev za gradbeni sektor?
Sistem eGraditev je zasnovan kot osrednja digitalna platforma za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov, v katero so aktivno vključeni investitorji, projektanti, mnenjedajalci, upravni in inšpekcijski organi, občine, pristojna ministrstva, širša javnost. Vsi podatki, zbrani v sistemu, se shranjujejo v zbirko podatkov o graditvi objektov, ki je dostopna različnim uporabnikom in dolgoročno krepi transparentnost ter predvidljivost postopkov.
Ključne funkcionalnosti sistema eGraditev:
Prednosti za odločevalce, podjetja in državljane
Za odločevalce in upravne organe:
Za investitorje, podjetja in državljane:
Za gradbeni sektor to pomeni večjo predvidljivost investicijskega okolja, kar je ključno za načrtovanje projektov, finančne tokove in časovnice izvedbe.
Del širše digitalne preobrazbe prostora
Sistem eGraditev je del največjega sektorskega projekta digitalne preobrazbe na področju prostora v Sloveniji. Prostorski informacijski sistem (PIS), s katerim upravlja Direktorat za prostor in graditev, je že povezan z zunanjimi sistemi, kot sta elektronska zemljiška knjiga in kataster nepremičnin.
V naslednjih fazah bo PIS nadgrajen še z:
Cilj je zagotoviti celovit, ažuren in javno dostopen sistem podatkov o prostoru, ki bo podpiral tako javni sektor kot gospodarstvo.
Pogled GZS ZGIGM: pomemben korak, ki zahteva nadaljnji dialog
Na GZS – Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) pozdravljamo vzpostavitev sistema eGraditev kot pomemben korak k modernizaciji in večji učinkovitosti postopkov na področju graditve objektov. Digitalizacija je nujen pogoj za konkurenčno, pregledno in trajnostno gradbeništvo. Ocenjujemo, da je e-Graditev nujen in pravilen korak v smeri sodobne, digitalne in okoljsko odgovorne gradbene uprave. Vendar bo njen dejanski uspeh odvisen od stalnega dialoga med državo in gospodarstvom, vlaganj v znanje in ljudi, tehničnih in procesnih izboljšav ter realnega razumevanja razmer na terenu. Digitalizacija sama po sebi ni cilj, temveč orodje – orodje, ki mora biti uporabljeno premišljeno, postopno in v korist vseh udeležencev gradbenih postopkov. Hkrati bo ključnega pomena za uspešno izvedbo tudi stalno izboljševanje uporabniške izkušnje, dodatno usposabljanje vseh deležnikov, odprt dialog med državo, upravnimi organi in gospodarstvom inzagotavljanje kakovostnih in ažurnih vhodnih podatkov.
V praksi se je sistem začel uvajati postopno, kar se je izkazalo za nujno, a hkrati razkrivajoče. Prva upravna enota, ki je začela uporabljati e-Graditev, je bila UE Postojna 7. marca 2024, maja 2024 sta sledili UE Cerknica in UE Ilirska Bistrica, nato pa se je sistem fazno širil po vsej Sloveniji. 5. januarja 2026 so se sistemu pridružile še zadnje upravne enote, s čimer je bila formalno zaključena uvedba na ravni države. Takšen pristop je omogočil testiranje sistema v realnem okolju, vendar je hkrati jasno pokazal, da zgolj tehnična vzpostavitev sistema še ne pomeni tudi njegove učinkovite in uporabniku prijazne rabe v praksi.
Sistem e-Graditev je tesno povezan s Prostorskim informacijskim sistemom (PIS), ki deluje že od leta 2015 in predstavlja hrbtenico digitalnega upravljanja prostora v Sloveniji. PIS omogoča dostop do podatkov o izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenjih, prijavah začetka gradnje, inšpekcijskih odločbah ter veljavnih državnih, regionalnih in občinskih prostorskih aktih. Tehnološko gre za napreden sistem, nameščen v državnem računalniškem oblaku in povezan z zemljiško knjigo, katastrom nepremičnin, registri ter sistemi e-plačil. Na tej osnovi e-Graditev podpira vse faze gradbenega postopka – od priprave dokumentacije do izdaje odločb. Vendar pa se v praksi vse bolj potrjuje, da tehnološka integracija sama po sebi še ne zagotavlja procesne učinkovitosti.
Čeprav e-Graditev danes formalno deluje po vsej Sloveniji, sistem še ni v fazi zrelosti, ki bi omogočala resnično poenostavitev in pospešitev postopkov. Ključni izziv ostaja usposobljenost in podpora uporabnikom. Za uspešno delovanje sistema je nujno, da ga aktivno in pravilno uporabljajo vsi deležniki – projektanti, investitorji, mnenjedajalci in upravni organi. V praksi pa se še vedno kaže pomanjkanje sistematičnih in pravočasnih usposabljanj, neenotna razlaga postopkov med upravnimi enotami ter odsotnost jasnih praktičnih primerov in uporabniških smernic. Posledica so razlike v praksi, podaljševanje postopkov in dodatna obremenitev zaposlenih.
Pomembni so tudi organizacijski in kadrovski izzivi. Digitalizacija zahteva nove kompetence, ki presegajo zgolj poznavanje materialne in procesne zakonodaje. V ospredje stopajo komunikacijske veščine, delo s strankami v digitalnem okolju, obvladovanje stresa in konfliktov ter sposobnost dela z obsežno digitalno dokumentacijo. Brez sistematičnih vlaganj v ljudi tudi najboljši informacijski sistem ne more delovati optimalno.
Resen izziv predstavlja tudi tehnična opremljenost in delovni pogoji. Neprimerni monitorji za pregled projektne dokumentacije, pomanjkljiva programska oprema, nestabilne internetne povezave in omejene možnosti skupnega pregleda dokumentacije s strankami neposredno vplivajo na kakovost odločanja in na transparentnost postopkov. Posebej problematična ostaja tudi dostopnost sistema za vse uporabnike. Starejši in digitalno manj vešči vlagatelji še vedno potrebujejo fizični obisk upravnih enot ali pomoč tretjih oseb, kar delno izniči namen digitalizacije in odpira vprašanje vključujoče javne uprave.
V praksi se pojavljajo tudi opozorila, da je bil sistem v določenih fazah uveden hitreje, kot so se mu lahko prilagodile realne delovne razmere. Program je v marsičem zasnovan teoretično in ne vedno v skladu z dejanskim potekom postopkov, kar lahko vodi v dodatne korake namesto poenostavitev. To potrjuje širše opozorilo stroke, da je nevarno uvajati digitalne rešitve fragmentarno, brez celovite prenove procesov, organizacije dela in kulture delovanja institucij.
Posebej pomembno je tudi prehodno obdobje treh let, v katerem bo vlagateljem še vedno omogočeno vlaganje vlog tudi v analogni obliki. To obdobje je nujno za stabilizacijo sistema, njegovo nadgradnjo ter postopno prilagoditev vseh deležnikov. Hkrati pa mora biti jasno, da je dolgoročni cilj popolnoma digitalno poslovanje, saj le to zagotavlja polno transparentnost, sledljivost postopkov in enake pogoje za vse udeležence.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.