Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Novice


Arhiv: FOTOUTRINKI in IZJAVA ZA JAVNOST Transformacija izvedbe gradbenih projektov: rešitve in pasti novih modelov ter pristopov v mednarodnem prostoru

Ljubljana, 16.1.2026, GZS: Transformacija izvedbe gradbenih projektov: od produktivnosti do novih poslovnih modelov

V petek, 16. januarja 2026, je Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS – ZGIGM) organizirala osrednji zimski strokovni dogodek Transformacija izvedbe gradbenih projektov: rešitve in pasti novih modelov ter pristopov v mednarodnem prostoru ob gostovanju FULLBRIGHT SPECIALIST gosta, prof.dr. Ivana Damnjanoviča. Dogodek je v dvorani GZS združil predstavnike gradbenih podjetij, projektantskih in inženiring družb, investitorje, pravne in finančne strokovnjake ter tudi mlajšo generacijo – dijake zaključnih letnikov srednje gradbene šole. Skupni imenovalec razprav je bil jasen: slovensko gradbeništvo nujno potrebuje sistemski preskok v produktivnosti, organizaciji in upravljanju projektov, če želi dolgoročno ostati konkurenčno doma in v mednarodnem okolju.

Gospodarski okvir gradbeništva v Sloveniji, Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, je predstavil aktualni gospodarski pregled slovenskega gradbenega sektorja, ki ostaja eden ključnih nosilcev gospodarske aktivnosti. Gradbeništvo in z njim povezane dejavnosti v Sloveniji ustvarijo približno 7,5 % BDP in zaposlujejo okoli 100.000 ljudi (dejavsnot F 80.000. in 20. 000 M71-projektanstka in svetovalna podjetja), pri čemer se je po upadu v letu 2024 v drugi polovici leta 2025 ponovno pokazala rast gradbene aktivnosti.
Opozoril je, da sektor kljub ugodnim kratkoročnim obetom ostaja izpostavljen strukturnim izzivom, zlasti pomanjkanju kadrov, rasti stroškov dela in nizki produktivnosti. Prav slednja bo po njegovih besedah odločilni dejavnik konkurenčnosti v prihodnjih letih, zlasti v luči pričakovanega zmanjšanja evropskih kohezijskih sredstev po letu 2029. To pomeni, da bodo podjetja vse bolj primorana vlagati v učinkovitejše izvedbene modele, boljšo projektno pripravo in tehnološke izboljšave, če želijo ohraniti rast in mednarodno konkurenčnost.

Ivan Damnjanović (Texas A&M University, ZDA): produktivnost kot osrednji problem gradbeništva
Osrednje strokovno izhodišče dogodka je postavil prof. dr. Ivan Damnjanović, Fulbrightov strokovnjak in profesor na Texas A&M University, ki že vrsto let raziskuje projektno produkcijo, upravljanje velikih infrastrukturnih projektov ter javno-zasebna partnerstva. V svojem predavanju je poudaril, da se gradbeni sektor – tako v ZDA kot v Evropi – že desetletja sooča s sistemskim problemom nizke produktivnosti, zamud in velikih prekoračitev stroškov. Podatki iz mednarodnih analiz (tudi iz ZDA) kažejo, da so megaprojekti v povprečju zaključeni z več kot letom in pol zamude ter z bistveno višjimi stroški od načrtovanih.
Ključno sporočilo njegovega predavanja je bilo, da težava ni v pomanjkanju znanja ali prizadevnosti posameznikov, temveč v načinu, kako je gradbeništvo organizirano. Tradicionalni modeli vodenja projektov so se v zadnjih desetletjih preveč oddaljili od dejanske proizvodnje in se osredotočili predvsem na administrativno planiranje, nadzor in prenos tveganj. Posledica je razrast birokracije, visok delež posrednih stroškov ter slabo obvladovanje časa kot ključnega ekonomskega dejavnika projekta.
Kot alternativo je prof. Damnjanović predstavil pristop projektne produkcije (Project Production Management), ki temelji na operacijskih znanostih in razumevanju gradnje kot sistema proizvodnih tokov. Ta pristop omogoča boljše upravljanje kapacitet, zalog dela v procesu, variabilnosti in časa, kar se neposredno odraža v večji učinkovitosti in zanesljivosti projektov. Poseben poudarek je namenil tudi vlogi investitorjev: brez izobraženih in aktivno vključenih naročnikov noben izvedbeni model ne more delovati optimalno.
V drugem delu predavanja je naslovil še vlogo javno-zasebnih partnerstev (PPP), zlasti pri financiranju infrastrukturnih in digitalnih projektov. Izpostavil je primere iz ZDA, kjer se s pametnimi modeli (npr. tax increment financing) uspešno povezuje javni interes in zasebni kapital, pri čemer se ustvarjena dodana vrednost vrača v lokalno okolje.

Žiga Turk (UL FGG, FIEC Construction 4.0): digitalizacija kot pogoj za konkurenčnost- z njeno uporabo premišljeno
Prof. dr. Žiga Turk z Univerze v Ljubljani, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov za digitalizacijo gradbeništva in dolgoletni predsedujoči delovni skupini FIEC Construction 4.0, je v svojem prispevku opozoril, da digitalna transformacija ni več vprašanje prihodnosti, temveč nujni pogoj za preživetje sektorja. Digitalna orodja, BIM, podatkovno vodenje projektov in uporaba umetne inteligence niso cilj sami po sebi, temveč sredstvo za boljše odločanje, večjo transparentnost in boljše obvladovanje kompleksnosti projektov.
Poudaril je, da digitalizacija brez spremembe organizacijskih in poslovnih modelov ne prinaša pričakovanih učinkov. Slovenija ima znanje in posamezne odlične prakse, vendar pogosto zaostaja pri sistemskem uvajanju teh pristopov v celotno vrednostno verigo gradbeništva.

Mednarodni poslovni in pravni vidiki
Pomemben del programa je bil namenjen tudi pravnim in pogodbenim vidikom mednarodnih projektov. Aisha Nadar (Advokatfirman Runeland AB, Švedska) je izpostavila ključna tveganja novih izvedbenih modelov (EPC, D&B, PPP, alliancing) ter pomen razumevanja mednarodnih pogodb FIDIC in arbitražnih postopkov. Njeno sporočilo je bilo jasno: brez ustreznega pravnega znanja in razumevanja tveganj lahko ambiciozni projekti hitro postanejo vir velikih izgub.

Slovenska podjetja: prehod iz lokalnega v globalni okvir
V drugem delu dogodka so svoja stališča in izkušnje predstavila tudi slovenska podjetja, ki se uspešno uveljavljajo doma in v tujini. Predstavniki podjetij DUOL, LYNXCRAFT in UNIKO so pokazali, kako pomembni so inovacije, prilagodljivost, digitalna orodja in strateško razmišljanje pri prehodu iz tradicionalnih poslovnih modelov v bolj globalno in tehnološko napredno okolje. Njihove zgodbe so potrdile, da je tudi iz Slovenije mogoče graditi mednarodno konkurenčna podjetja z visoko dodano vrednostjo.

Sklep in širši kontekst
Zaključna okrogla miza je povezala vse osrednje teme dogodka: produktivnost, digitalizacijo, tveganja, nove poslovne modele in vlogo znanja. Skupni sklep razprave je bil, da transformacija gradbeništva ni enkraten projekt, temveč dolgoročen proces, ki zahteva sodelovanje podjetij, stroke, države in izobraževalnih institucij. Dogodek je potekal v okviru prizadevanj GZS – ZGIGM pri podpori podjetjem pri prehodu v bolj inovativno, produktivno in mednarodno usmerjeno gradbeništvo.
Posebna zahvala gre tudi partnerju  NON TOX UNI KUM) (podporniku obiska FULLBRIGHT SPECIALIST), ki je podprl vsebinski kontekst dogodka, ter razstavi Knjižnica – zdravi bioosnovani materiali, ki je bila v času dogodka na ogled v prostorih GZS in je dodatno poudarila pomen trajnostnih in zdravju prijaznih materialov v sodobnem gradbeništvu.

Gradivo z dogodka>>
Objava na medijskem središču GZS>>
Posnetek z dogodka je na voljo samo za interno gradivo pišite na zgigm@gzs.si.
Spodaj pripenjamo fotoutrinke z dogodka GZS ZGIGM. Avtorji fotografij: Tadej Kreft, Gregor Ficko, Valentina Kuzma, Petra Marinko.

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.