Med 25. in 27. marcem 2026 v Gornji Radgoni poteka tradicionalni 35. mednarodni sejem graditeljstva MEGRA 2026, ki povezuje celotno gradbeno verigo vrednosti. Sejem ob glavnem organizatorju Pomurskem sejmu vsebinsko in programsko soorganizira Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (GZS ZGIGM). Predstavniki gospodarstva so na otvoritvi sejma, ki ga je odprl minister za naravne vire in prostor Jože Novak, opozorili na ključne izzive, s katerimi se slovensko gradbeništvo sooča že vrsto let – od administrativnih ovir in kadrovskega primanjkljaja do nestabilnega investicijskega okolja in prepočasnega zelenega ter digitalnega prehoda.

Evropski in globalni trendi jasno kažejo, da postaja gradbeni sektor ključen akter zelenega in digitalnega prehoda. Za resničen preboj je potrebno stabilno in predvidljivo poslovno okolje, učinkovita investicijska politika ter močno povezovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami in državo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Če želimo biti uspešni, moramo gradbeništvo razumeti širše; ne kot strošek, ampak kot investicijo v prihodnost; ne kot tradicionalno panogo, ampak kot visoko tehnološki in inovacijski sektor. In ne kot posamezne projekte – ampak kot celostno vrednostno verigo, ki povezuje materiale, znanje, tehnologijo in ljudi.«

V Sloveniji še vedno ni vzpostavljenih nekaterih ključnih sistemskih mehanizmov, ki predstavljajo v razvitih državah standard.

Direktor GZS-Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala mag. Gregor Ficko: »Uvedba paritetnega sklada za gradbeništvo bi omogočila stabilnejše financiranje usposabljanja, izboljšanje delovnih pogojev in večjo privlačnost poklicev v sektorju. Samostojno, kompetentno ministrstvo za gradbeništvo pa bi celostno in strateško upravljalo razvoj sektorja, usklajevalo politike ter zagotavljalo dolgoročno stabilnost investicijskega okolja.«

Gradbena panoga ima velika pričakovanja do prihodnje nove vlade, še posebej, ker smo priča novemu valu energetske krize, ki ima še kako velik cenovni vpliv na gradbeništvo. GZS ZGIGM si prizadeva tudi za pospešitev postopkov in izboljšanje regulativnega okolja, sistemsko reševanje kadrovskega primanjkljaja ter učinkovitejše vključevanje podjetij v digitalni in zeleni prehod.

Gradbeni sektor pomemben za uresničevanje podnebnih in trajnostnih ciljev

Gradbeni sektor ima ključno vlogo pri uresničevanju ciljev podnebne nevtralnosti, energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja. Zato je nujno zagotoviti pogoje, ki bodo omogočili hitrejšo realizacijo investicij, večjo produktivnost ter dolgoročno konkurenčnost slovenskega gradbeništva. Slovenski gradbeni sektor ostaja soočen številnimi nerešenimi sistemskimi vprašanji. Dolgotrajni in administrativno zahtevni postopki umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj zavirajo investicije in razvoj projektov. Pomanjkanje usposobljenega kadra, zlasti v operativnih poklicih, neposredno omejuje izvedbene kapacitete. Izzive povzročajo tudi nestabilno in premalo predvidljivo investicijsko okolje, vključno z izzivi pri javnem naročanju in alokaciji tveganj, nezadostna stopnja digitalizacije v delu sektorja ter prepočasno uvajanje krožnih in nizkoogljičnih rešitev, kljub strateškim ciljem na ravni države in EU.

Na okrogli mizi o izgradnji javnih stanovanj

Na okrogli mizi z naslovom ‘Izgradnja javnih stanovanj do leta 2035: od političnih zavez do izvedljivosti projektov stavb‘ so sodelovali minister za naravne vire in prostor Jože Novak, državni sekretar Klemen Ploštajner (MSP), Iztok Polanič, direktor gradbenega podjetja Pomgrad, arhitekt Andrej Kalamar, Črtomir Remec, direktor SSRS in direktorica JSSMB Irena Španinger. Razprava je jasno pokazala, da obstaja široko soglasje o nujnosti povečanja fonda javnih najemnih stanovanj v Sloveniji, vendar ostajajo ključni izzivi predvsem na področju izvedljivosti projektov v praksi. Udeleženci so izpostavili, da politične zaveze same po sebi ne zadostujejo, če niso podprte s stabilnimi in dolgoročnimi viri financiranja, hitrejšimi in bolj predvidljivimi postopki umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj, ustrezno alokacijo tveganj med investitorji in izvajalci ter realnimi izvedbenimi kapacitetami gradbenega sektorja.

Poseben poudarek je bil namenjen dejstvu, da se Slovenija sooča z izrazitim razkorakom med ambicioznimi cilji na področju stanovanjske politike in dejansko sposobnostjo njihove realizacije. Gradbena podjetja opozarjajo na pomanjkanje kadrov, nestabilnost cen ter pogosto neustrezno pripravljene projektne dokumentacije, kar dodatno podaljšuje roke izvedbe. Predstavniki javnih institucij so ob tem poudarili pomen boljšega medsektorskega sodelovanja, večje vloge države pri aktivaciji zemljišč ter nujnost oblikovanja učinkovitejših modelov javno-zasebnega partnerstva. Skupno sporočilo okrogle mize je bilo jasno: če želi Slovenija do leta 2035 uresničiti cilje na področju javnih stanovanj, mora zagotoviti sistemske pogoje za njihovo dejansko izvedbo – od zakonodaje in financiranja do operativne sposobnosti sektorja. Dogodek je potrdil, da je prav povezovanje politike, stroke in gospodarstva – kot ga omogoča sejem MEGRA – ključno za iskanje konkretnih, izvedljivih rešitev za enega največjih razvojnih izzivov države.

Petek bo posvečen mladim

Glavni poudarek letošnje MEGRE 2026 bo tudi letos na mladih, ki bodo nosilci gradbene panoge v prihodnosti. Že četrto leto zapored bo s strani ZGIGM in Pomurske gospodarske zbornice v petek, 27. marca, organiziran Izobraževalni in karierni dan slovenskega gradbeništva, na katerem se pričakuje številne mlade iz osnovnih in srednjih šol ter študentov gradbeništva. Tudi letos bodo pripravljena predavanja strokovnjakov, ki več desetletij z velikim pečatom delujejo v gradbeništvu, zabavni del petkovega dne pa bo tvoril tradicionalni kviz ‘Lepo je biti gradbenik’, ki ga bo vodil slovenski raper Six-Pack-Čukur.

Pomanjkanje najrazličnejših poklicnih profilov je že vrsto let velik problem v gradbeništvu. Kriza zaradi pomanjkanja klasičnih gradbenih poklicev se na vseh izobraževalnih nivojih – od zidarjev, tesarjev, železokrivcev do gradbenih tehnikov in inženirjev, skozi leta poglablja. V naslednjih desetih letih bo pogoje za upokojitev izpolnilo okrog 2.500 licenciranih gradbenih inženirjev, na obeh slovenskih gradbenih fakultetah pa letno diplomira med 50 in 60 študentov. Zato je organizacija izobraževalnega in kariernega dneva slovenskega gradbeništva, na katerem bodo mladim, ki so pred odločitvijo o svoji nadaljnji poklicni odločitvi, predstavljene vse izobraževalne ustanove v Sloveniji, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, torej od srednjih, višjih, visokih šol in fakultet, obenem pa jih bomo v ‘Ulici gradbenih obrti’ seznanili z največjimi slovenskimi gradbenimi podjetji, s poklici v gradbeništvu ter možnostmi zaposlitve. Predstavljene bodo tudi najsodobnejše digitalne tehnologije, ki si v gradbeništvu vse hitreje utirajo pot in so za mlado generacijo vedno bolj privlačne.