Ob 50. obletnici uničujočega potresa v Furlaniji in Posočju je na Gospodarski zbornici Slovenije dne 6. maja 2026 potekal odmeven strokovni posvet z naslovom » Strokovni posvet: 50 let po prvem potresu v Posočju – prehitimo naslednjega>>,  ki je združil vodilne slovenske strokovnjake s področja potresnega inženirstva, gradbeništva, upravljanja prostora, javne infrastrukture ter predstavnike države in gospodarstva. Na dogodku je aktivno sodeloval tudi direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) Gregor Ficko, ki je bil eden izmed razpravljavcev na osrednji okrogli mizi o ključnih vrzelih pri izvajanju Akcijskega programa »Prehitimo potres« 

Dogodek, ki so ga organizirali Slovensko društvo za potresno inženirstvo, Inženirska zbornica Slovenije in Gradbeni inštitut ZRMK, ni bil zgolj obujanje spomina na katastrofalni potres leta 1976, temveč predvsem opozorilo, da Slovenija še vedno ostaja izrazito potresno ranljiva država. Številne predstavitve so pokazale, da pomemben del slovenskega stavbnega fonda ne dosega ustrezne potresne odpornosti, posebej problematične pa ostajajo starejše stavbe, zgrajene pred uvedbo sodobnih potresnih standardov. V strokovnih prispevkih so sodelovali priznani strokovnjaki, med njimi prof. Peter Fajfar, dr. Miha Tomaževič, predstavniki ZAG, GI ZRMK, ARSO, Ministrstva za naravne vire in prostor ter drugi vodilni raziskovalci in projektanti. Posebna pozornost je bila namenjena Resoluciji o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 »Prehitimo potres«, ki jo je Državni zbor sprejel leta 2023, ter pripravi prvega akcijskega programa za obdobje 2026–2030. Predstavljene analize kažejo, da bi lahko močan potres v Sloveniji povzročil več milijard evrov škode ter hudo prizadel desetine tisočev stavb. Ocenjuje se, da je danes potresno ogroženih med 32.000 in 75.000 objektov oziroma delov stavb, medtem ko približno 80 odstotkov javnih stavb ne dosega ustrezne potresne odpornosti. Posebej ranljive ostajajo šole, bolnišnice, večstanovanjski objekti in kritična infrastruktura

Razprava je izpostavila tudi nujnost povezovanja energetske prenove s protipotresno utrditvijo stavb. Stroka opozarja, da so bile številne energetske sanacije v preteklosti izvedene brez ustreznega konstrukcijskega pregleda in izboljšanja potresne odpornosti, kar predstavlja dolgoročno tveganje. Pomembna tema posveta so bile tudi nove tehnologije in materiali za utrjevanje objektov, digitalizacija podatkov o stavbah ter prihodnja uvedba tako imenovane »potresne izkaznice«, ki naj bi omogočila bolj transparentno ocenjevanje varnosti stavbnega fonda.

Na okrogli mizi je direktor GZS ZGIGM Gregor Ficko poudaril pomen sistemskega pristopa, stabilnih finančnih mehanizmov in dolgoročnega sodelovanja med državo, stroko ter gradbenim gospodarstvom. Izpostavljeno je bilo, da brez ustreznih kadrovskih kapacitet, razvojnih vlaganj, tehnološkega napredka ter učinkovitega investicijskega okolja ciljev akcijskega programa ne bo mogoče doseči. Posebej pomembna ostaja tudi vloga domače gradbene operative, projektantov, proizvajalcev gradbenih materialov in razvojnih institucij pri pripravi celovitih rešitev za povečanje odpornosti slovenskega grajenega okolja.

Obeležitev 50-letnice potresa v Posočju je tako postala pomemben strokovni in družbeni opomin, da potresna varnost ni zgolj tehnično vprašanje, temveč eno ključnih razvojnih, varnostnih in ekonomskih vprašanj države. Udeleženci posveta so se strinjali, da je treba iz preteklih izkušenj potegniti jasne zaključke: posledice prihodnjega močnega potresa bodo bistveno manjše le, če bomo ukrepali pravočasno, sistematično in usklajeno.

POVEZANE NOVICE:

IZS- Inženirska stroka: potresna varnost stavb mora postati izvedbena prednostna naloga>>
ČASNIK FINANCE: Če bi Slovenijo močno streslo, bi škoda lahko presegla več kot deset milijard evrov>>
RTV  MMC portal: 50 let pozneje: spomin na potres, ki je pretresel Furlanijo in Posočje>>
SVET 24: Prihaja potresna izkaznica: Kako varne so vaše stavbe?>>
DNEVNIK: Mineva 50 let od rušilnega potresa v Furlaniji in Posočju>