Zaključni CE-PRINCE mini simpozij na GZS pokazal, da so rešitve za trajnostno gradnjo že na trgu – ključni izziv ostaja njihova širša uporaba v investicijski praksi

Ljubljana, 17. junij 2026 – Evropska komisija je v zadnjih letih sprejela vrsto ambicioznih politik za povečanje konkurenčnosti, zmanjšanje odvisnosti od primarnih surovin, krepitev odpornosti gospodarstva ter pospešitev zelenega in digitalnega prehoda. Politike kot so Clean Industrial Deal, Competitiveness Compass, nova Uredba o gradbenih proizvodih (CPR), razvoj digitalnih potnih listov proizvodov (DPP), trajnostni okvir Level(s) ter prihajajoče pobude za krožno gospodarstvo, vse bolj neposredno vplivajo tudi na gradbeni sektor.  Ključno vprašanje pa ostaja: kako te politike prenesti iz strateških dokumentov v konkretne investicijske odločitve? Prav temu je bil namenjen zaključni CE-PRINCE mini simpozij »Povezovanje naročnikov in podjetij za krožno javno naročanje«, ki sta ga organizirali GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala ter GZS – Zbornica za poslovanje z nepremičninami v okviru projekta Interreg Central Europe CE-PRINCE.

Dogodek je bil deseti in zaključni v seriji usposabljanj za javne naročnike in podjetja ter je združil predstavnike ministrstev, javnih naročnikov, investitorjev, podjetij, razvojnih organizacij, finančnih institucij in strokovnjakov s področja gradbeništva, krožnega gospodarstva in javnega naročanja. Zaradi velikega zanimanja in številnih vprašanj se je strokovna razprava podaljšala skoraj do 16. ure.

Javni sektor kot največji investitor in zgled odgovorne porabe javnega denarja
Osrednje sporočilo dogodka je bilo jasno: javni sektor ne gradi le objektov. S svojimi odločitvami določa smer razvoja trga, spodbuja inovacije ter vpliva na to, kakšno gradbeništvo bo Slovenija imela čez desetletje in več.
Če javni naročniki pri investicijah še naprej prvenstveno zasledujejo najnižjo nabavno ceno, trg temu prilagaja svojo ponudbo. Če pa začnejo sistematično vključevati merila življenjskega cikla, učinkovite rabe virov, trajnosti, zdravja uporabnikov, digitalne sledljivosti in krožnosti, ustvarjajo povpraševanje po rešitvah z višjo dodano vrednostjo.
Udeleženci dogodka so večkrat poudarili, da javno naročanje ne sme ostati zgolj administrativni postopek, temveč mora postati razvojni mehanizem države in orodje za doseganje dolgoročnih družbenih, okoljskih in gospodarskih ciljev.

Od politik do konkretnih orodij in rešitev
Pomemben del dogodka je bil namenjen predstavitvi konkretnih instrumentov, ki bodo naročnikom in podjetjem v prihodnjih letih olajšali izvajanje trajnostnih investicij.
Predstavljena je bila nova slovenska baza gradbenih proizvodov z okoljskimi dokazili GRAVIA, ki jo za Ministrstvo za naravne vire in prostor razvija podjetje PRIOT. Baza bo omogočala boljšo primerljivost in preverljivost okoljskih dokazil gradbenih proizvodov ter podpirala izvajanje zahtev zelenega javnega naročanja.
Predstavniki projekta LIFE IP RESTART so predstavili analizo dejanskega izvajanja zelenega javnega naročanja v Sloveniji, medtem ko so strokovnjaki GZS predstavili rezultate projekta CE-PRINCE, stanje krožnega gospodarstva v Sloveniji, možnosti financiranja krožnih projektov ter novo orodje Circularity Audit za ocenjevanje pripravljenosti podjetij na prihodnje zahteve trga.
Pomemben prispevek so podali tudi predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, Ministrstva za javno upravo, Slovenskega državnega holdinga, Slovenskega regionalno razvojnega sklada, D.S.U. ter Odvetniške družbe Potočnik in partnerke, ki so predstavili pravne, razvojne in finančne vidike trajnostnega javnega naročanja.

Podjetja dokazujejo, da zmorejo razvijat in inovirat

Posebej zanimiv del dogodka so bile predstavitve podjetij, ki že danes razvijajo in tržijo rešitve, skladne z načeli krožnega gospodarstva, nizkoogljične gradnje in učinkovite rabe virov.

Podjetje EcoCocon je predstavilo gradbene sisteme na osnovi slame kot enega najbolj perspektivnih biogenih materialov za prihodnost trajnostne gradnje.
Podjetje Cogreen je predstavilo celovite gradbene rešitve na osnovi konoplje, ki združujejo nizkoogljično gradnjo, energetsko učinkovitost in zdravo bivalno okolje.
Podjetje MYCOPOR je prikazalo uporabo inovativnih materialov na osnovi micelija, ki organskim odpadkom dajejo novo uporabno vrednost ter odpirajo nove možnosti za biokompozitne proizvode.
Podjetje KNOF Circular Reuse LAB je predstavilo primere recikliranja in nadgradnje odpadnih materialov v nove gradbene in interierne proizvode z višjo dodano vrednostjo.
Podjetje mfh systems je predstavilo energetsko učinkovite sisteme ogrevanja, hlajenja in prezračevanja ter uporabo obnovljivih in recikliranih materialov v sodobnih tehničnih sistemih stavb.
Organizacija FSC Adria-Balkan je predstavila pomen certificirane sledljivosti lesa in odgovornega gospodarjenja z gozdovi kot enega ključnih temeljev trajnostne lesene gradnje.

Podjetje PRIOT Digital Systems pa je prikazalo, kako lahko digitalizacija podatkov in dokazil bistveno poenostavi preverjanje okoljskih lastnosti gradbenih proizvodov-baza MNVP: GRAVIA.

Rešitve obstajajo. Čas je za njihovo širšo uporabo.

Strinjali smo se, da največja ovira prihodnjega razvoja gradbeništva ni pomanjkanje tehnologij, materialov ali znanja. Številne rešitve so že razvite, certificirane in dostopne na trgu. Večji izziv ostaja njihovo sistematično vključevanje v investicijske procese, projektiranje, javna naročila in finančne modele. Zaupanje v drugačne manj znane novejše pristope in rešitve. Če želi Evropa doseči cilje zelenega in digitalnega prehoda, zmanjšati porabo primarnih surovin ter povečati konkurenčnost svojega gospodarstva, bo moral gradbeni sektor ustvariti več vrednosti z manj viri. Pri tem pa bo imel javni sektor pomembno vlogo. Vsak javni razpis je namreč tudi odločitev o tem, kakšno gradbeništvo želimo razvijati v prihodnje. 

GZS ZGIGM se zahvaljuje vsem predavateljem, panelistom, sodelujočim podjetjem, institucijam in udeležencem za aktivno sodelovanje ter za izjemno kakovostno strokovno razpravo.

Posnetek dogodka, predstavitve govorcev in fotogalerija bodo kmalu objavljeni na spletni strani GZS ZGIGM.