Zaključni CE-PRINCE mini simpozij na GZS pokazal, da so rešitve za trajnostno gradnjo že na trgu – ključni izziv ostaja njihova širša uporaba v investicijski praksi.
Ljubljana, 17. junij 2026 – Evropska komisija je v zadnjih letih sprejela vrsto ambicioznih politik za povečanje konkurenčnosti, zmanjšanje odvisnosti od primarnih surovin, krepitev odpornosti gospodarstva ter pospešitev zelenega in digitalnega prehoda. Politike kot so Clean Industrial Deal, Competitiveness Compass, nova Uredba o gradbenih proizvodih (CPR), razvoj digitalnih potnih listov proizvodov (DPP), trajnostni okvir Level(s) ter prihajajoče pobude za krožno gospodarstvo, vse bolj neposredno vplivajo tudi na gradbeni sektor. Ključno vprašanje pa ostaja: kako te politike prenesti iz strateških dokumentov v konkretne investicijske odločitve? Prav temu je bil namenjen zaključni CE-PRINCE mini simpozij »Povezovanje naročnikov in podjetij za krožno javno naročanje«, ki sta ga organizirali GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala ter GZS – Zbornica za poslovanje z nepremičninami v okviru projekta Interreg Central Europe CE-PRINCE v sodelovanju z Odvetniško družbo Potočnik in partnerke, ki je kot zunanji strokovni partner prispevala pravno in strokovno podporo pri pripravi vsebin, predstavitev in praktičnih primerov iz prakse javnega naročanja.
Dogodek je bil deseti in zaključni v seriji usposabljanj za javne naročnike in podjetja ter je združil predstavnike ministrstev, javnih naročnikov, investitorjev, podjetij, razvojnih organizacij, finančnih institucij in strokovnjakov s področja gradbeništva, krožnega gospodarstva in javnega naročanja. Zaradi velikega zanimanja in številnih vprašanj se je strokovna razprava podaljšala skoraj do 16. ure.
Če javni naročniki pri investicijah še naprej prvenstveno zasledujejo najnižjo nabavno ceno (četudi pod pojmom ekonomsko najugodnejšo), trg temu prilagaja svojo ponudbo. Če pa začnejo sistematično vključevati merila življenjskega cikla, učinkovite rabe virov, trajnosti, zdravja uporabnikov, digitalne sledljivosti in krožnosti, ustvarjajo povpraševanje po rešitvah z višjo dodano vrednostjo.
Posebej zanimiv del dogodka so bile predstavitve podjetij, ki že danes razvijajo in tržijo rešitve, skladne z načeli krožnega gospodarstva, nizkoogljične gradnje in učinkovite rabe virov.
Strinjali smo se, da največja ovira prihodnjega razvoja gradbeništva ni pomanjkanje tehnologij, materialov ali znanja. Številne rešitve so že razvite, certificirane in dostopne na trgu. Večji izziv ostaja njihovo sistematično vključevanje v investicijske procese, projektiranje, javna naročila in finančne modele. Zaupanje v drugačne manj znane novejše pristope in rešitve. Če želi Evropa doseči cilje zelenega in digitalnega prehoda, zmanjšati porabo primarnih surovin ter povečati konkurenčnost svojega gospodarstva, bo moral gradbeni sektor ustvariti več vrednosti z manj viri. Pri tem pa bo imel javni sektor pomembno vlogo. Vsak javni razpis je namreč tudi odločitev o tem, kakšno gradbeništvo želimo razvijati v prihodnje.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.