Na ravni EU poteka razprava o nadaljnji ureditvi mejne vrednosti poklicne izpostavljenosti prahu kristalnega kremena, ki se vdihuje – t. i. RCS (Respirable Crystalline Silica). Gre za pomembno vprašanje za gradbeništvo, saj tak prah nastaja pri številnih običajnih delovnih postopkih. GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (GZS ZGIGM) zato poziva podjetja, da nam do 18. septembra 2026 na zgigm@gzs.si posredujete svoje praktične izkušnje, težave in predloge.

Prah, ki vsebuje kristalinični silicijev dioksid oziroma kremen, lahko nastaja pri številnih gradbenih in proizvodnih postopkih, med drugim pri:

• rezanju, vrtanju in brušenju betona, opeke, kamna in drugih mineralnih materialov,
• rušitvenih delih,
• drobljenju in predelavi mineralnih surovin,
• predorogradnji,
• delu v kamnolomih,
• proizvodnji betona, malt, opečnih, kamnitih in drugih mineralnih gradbenih proizvodov,
• čiščenju delovnih mest in drugih postopkih, pri katerih se v zrak sprošča mineralni prah.

Za zdravje je posebej pomembna respirabilna oziroma alveolarna frakcija – to so tako majhni prašni delci, da lahko prodrejo globoko v dihala in dosežejo pljučne mešičke. Dolgotrajna poklicna izpostavljenost respirabilnemu prahu kristaliničnega silicijevega dioksida je povezana z resnimi tveganji za zdravje. Prav zato evropska in slovenska zakonodaja izpostavljenost temu prahu posebej urejata. Veljavna evropska Direktiva o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu določa za respirabilni prah kristaliničnega silicijevega dioksida zavezujočo mejno vrednost poklicne izpostavljenosti 0,1 mg/m³, merjeno kot 8-urno časovno tehtano povprečje. Na ravni EU pa trenutno poteka priprava 7. revizije Direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh – CMRD7, v okviru katere se ponovno obravnava tudi mejna vrednost za RCS. Po informacijah Evropske zveze gradbene industrije FIEC z dne 11. septembra 2026 je Delovna skupina za kemikalije (Working Party on Chemicals – WPC) pri Svetovalnem odboru za varnost in zdravje pri delu razpravljala o tej mejni vrednosti. 

Predstavniki delodajalcev in delavcev so po informacijah FIEC dosegli dogovor o priporočilu, po katerem bi:

• se sedanja evropska mejna vrednost 0,1 mg/m³ po prenosu nove direktive v nacionalno zakonodajo ohranila še tri leta;
• se po tem prehodnem obdobju evropska mejna vrednost znižala na 0,05 mg/m³;
• se možnost nadaljnjega znižanja na 0,035 mg/m³ ponovno ocenila po uvedbi vrednosti 0,05 mg/m³.

Gre za trenutno strokovno in socialnopartnersko usmeritev v postopku priprave sprememb in ne za že sprejeto novo zakonodajo EU. Podrobnosti in časovni okvir se lahko v nadaljnjem zakonodajnem postopku še spremenijo. Po sedanji oceni bi predlagano prehodno obdobje pomenilo, da bi nova evropska vrednost 0,05 mg/m³ začela v državah, ki danes uporabljajo evropski minimum 0,1 mg/m³, dejansko učinkovati približno pet let po začetku veljavnosti prihodnje direktive, odvisno od končnega besedila in rokov za njen prenos.

Kaj to pomeni za slovenska podjetja?
Pri razumevanju evropske razprave je pomembna posebnost Slovenije. V Sloveniji je mejna vrednost za »prah kristalnega kremena, ki se vdihuje« že 0,05 mg/m³ za alveolarno oziroma respirabilno frakcijo (A). Slovenska podjetja torej na evropsko znižanje z 0,1 na 0,05 mg/m³ ne čakajo – vrednost 0,05 mg/m³ jih v Sloveniji zavezuje že danes. Prav zaradi tega so izkušnje slovenskih podjetij za evropsko razpravo posebej dragocene. Slovenija ima namreč že praktične izkušnje z izvajanjem mejne vrednosti, o kateri se na ravni EU šele razpravlja kot o prihodnjem skupnem standardu. Želimo zato ugotoviti, kako je zahtevo 0,05 mg/m³ mogoče izvajati v realnih pogojih na gradbiščih in v proizvodnji, pri katerih postopkih nastajajo največje težave ter kakšni so tehnični in finančni učinki zahtevanih zaščitnih ukrepov. Pomembna je tudi razprava o možnem prihodnjem znižanju na 0,035 mg/m³, saj bi takšna vrednost že pomenila dodatno zaostritev tudi za slovenska podjetja.

Kaj nas zanima?
GZS ZGIGM poziva podjetja, ki se pri svojem delu srečujete z nastajanjem oziroma izpostavljenostjo temu prahu, da nam posredujete svoje praktične izkušnje.
Posebej nas zanima:

1. Ali je mejno vrednost 0,05 mg/m³ pri vaših dejavnostih in delovnih postopkih mogoče zanesljivo dosegati?
2. Pri katerih gradbenih oziroma proizvodnih postopkih je zagotavljanje te vrednosti najzahtevnejše?
3. Katere tehnične in organizacijske ukrepe morate uporabljati – na primer mokre postopke, odsesovanje pri viru, zaprte sisteme, prezračevanje, posebno orodje, omejevanje dostopa, zaščito dihal ali druge ukrepe?
4. Ali so na trgu za vse vrste del na voljo tehnično izvedljive rešitve, s katerimi je mogoče izpostavljenost znižati pod 0,05 mg/m³?
5. Kakšne investicije in tekoče stroške povzročajo potrebni ukrepi, oprema, vzdrževanje, meritve in osebna varovalna oprema?
6. Ali se pri meritvah in dokazovanju skladnosti pojavljajo posebne težave zaradi spremenljivih pogojev na gradbiščih?
7. Pri katerih vrstah del bi bile potrebne dodatne tehnične rešitve, smernice ali prilagoditve?
8. Kakšen vpliv bi imelo morebitno prihodnje znižanje mejne vrednosti z 0,05 na 0,035 mg/m³?
9. Katere argumente oziroma izkušnje slovenskega gradbeništva bi bilo treba po vašem mnenju vključiti v nadaljnjo evropsko razpravo?

Dobrodošli so tudi konkretni primeri meritev, izkušnje z različnimi tehnologijami, podatki o stroških, primeri del, pri katerih je doseganje mejne vrednosti posebej zahtevno, ter primeri dobre prakse!

Pošljite nam svoje mnenje. Prosimo, da nam svoj odziv pošljete najpozneje do petka, 18. septembra 2026, na: zgigm@gzs.si. Odzive bomo na GZS ZGIGM strnili ter jih prek Evropske zveze gradbene industrije FIEC vključili v aktualno evropsko razpravo. FIEC odzive svojih nacionalnih članic zbira pred nadaljnjimi razgovori o prehodnih določbah, zato so konkretne izkušnje podjetij v tej fazi posebej pomembne.

Pojasnilo uporabljenega izrazoslovja
Ker se za isto oziroma sorodno vsebino v zakonodaji, strokovni literaturi, varnostnih listih in vsakdanji praksi pojavlja več različnih izrazov, pojasnjujemo, kaj v tej novici obravnavamo. RCS je angleška kratica za Respirable Crystalline Silica oziroma Respirable Crystalline Silica Dust. V slovenski zakonodaji je uporabljen izraz: »prah kristalnega kremena, ki se vdihuje«. Pri tej mejni vrednosti gre za alveolarno oziroma respirabilno frakcijo (A) – torej za dovolj majhne delce, da lahko prodrejo do pljučnih mešičkov.

V različnih virih in praksi lahko zato srečate tudi naslednja poimenovanja:

• prah kristalnega kremena, ki se vdihuje – uradno poimenovanje v slovenski zakonodaji;
• respirabilni prah kristaliničnega silicijevega dioksida – strokovno natančno opisno poimenovanje;
• respirabilni kristalinični silicijev dioksid – vsebinsko ustrezno, čeprav je zaradi jasnosti priporočljivo dodati, da gre za prah;
• respirabilni kremenov prah – krajše in v praksi razumljivo poimenovanje;
• kremenov prah ali kristalinični kremenov prah – pogosta, vendar manj natančna izraza, ker sama po sebi ne povesta, da govorimo o respirabilni frakciji;
• crystalline silica dust, respirable crystalline silica oziroma RCS – izrazi, ki se pogosto pojavljajo v angleški dokumentaciji;
• silika oziroma silica – izraza, ki ju je mogoče zaslediti zlasti v prevodih in tujih strokovnih gradivih.

Izraz »vdihljivi silicijev dioksid« za RCS ni najbolj priporočljiv. V strokovnem izrazoslovju varnosti in zdravja pri delu namreč inhalabilna oziroma vdihljiva frakcija ni isto kot alveolarna oziroma respirabilna frakcija. Inhalabilna frakcija zajema del prahu, ki ga človek vdihne skozi nos ali usta, respirabilna oziroma alveolarna frakcija pa vsebuje tako majhne delce, da lahko pridejo vse do alveolov oziroma pljučnih mešičkov. V tej novici zato zaradi povezave z uradno slovensko terminologijo uporabljamo izraz »prah kristalnega kremena, ki se vdihuje (respirabilna/alveolarna frakcija; RCS)«, v krajših navedbah pa tudi »respirabilni prah kristalnega kremena (RCS)«.