BIM, umetna inteligenca in robotizacija: kako bo videti prihodnost slovenskega gradbeništva?

Digitalizacija gradbeništva ni več vprašanje prihodnosti, temveč konkurenčnosti. Na konferenci in razstavi »BIM in digitalna prihodnost gradbeništva: od modeliranja do umetne inteligence in robotizacije« je več kot 150 predstavnikov gospodarstva, stroke, raziskovalnih institucij in države razpravljalo o tem, kako BIM (Building Information Modeling), umetna inteligenca, robotizacija in podatkovno podprti procesi lahko pospešijo produktivnost, kakovost, varnost in trajnost slovenskega gradbeništva ter okrepijo razvojni potencial celotnega gospodarstva. Cilj dogodka, ki ga organizira GZS-Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (GZS-ZGIGM) v sodelovanju s siBIM in buildingSMART Slovenija, ni zgolj predstaviti dosežke zadnjih petih let, temveč spodbuditi dogovor o naslednjih korakih. 

Gradbeništvo vstopa v novo digitalno desetletje
Digitalizacija gradbeništva danes ni več omejena na izdelavo tridimenzionalnega modela. BIM postaja podatkovno in procesno ogrodje, ki lahko povezuje naročnika, projektanta, izvajalca, dobavitelje, proizvajalce gradbenih materialov in upravljavca objekta skozi celoten življenjski cikel. Vzporedno se hitro razvijajo umetna inteligenca, digitalni dvojčki, avtomatizacija, robotizacija in podatkovne platforme. Za stroko zato ni več ključno samo vprašanje, katera programska orodja uporablja, temveč predvsem, kako kakovostno upravlja podatke, kako zagotavlja interoperabilnost, kako spreminja poslovne in projektne procese ter kako nova digitalna orodja pretvarja v večjo produktivnost, kakovost, varnost in trajnost.

Digitalizacija mora povezati celoten življenjski cikel objekta
Eno osrednjih sporočil dogodka je, da digitalni prehod ne more biti uspešen, če posamezne faze investicijskega procesa ostajajo med seboj podatkovno in organizacijsko ločene. Vrednost BIM in drugih digitalnih tehnologij se v celoti pokaže šele takrat, ko se podatki, ustvarjeni v fazi načrtovanja, strukturirano prenašajo v gradnjo ter nato v obratovanje, upravljanje, vzdrževanje, prenovo in – kjer je relevantno – razgradnjo. To zahteva odprte standarde, interoperabilnost, jasno določene informacijske zahteve naročnikov, kakovostne podatke ter ustrezne kompetence vseh udeležencev.

Dogodek je digitalizacijo povezal tudi z razvojem digitalnih produktnih potnih listov, digitalizacijo proizvodnje gradbenih materialov, industrijsko in off-site gradnjo ter zelenim in krožnim gradbeništvom. Digitalni podatki bodo vse pomembnejši za dokazovanje lastnosti proizvodov, sledljivost materialov, upravljanje virov in sprejemanje odločitev skozi življenjski cikel objekta.

KLJUČNA SPOROČILA DOGODKA

BIM ostaja temelj digitalizacije gradbeništva, vendar njegova prihodnost ni v izoliranem modeliranju, temveč v povezovanju podatkov, procesov in udeležencev skozi celoten življenjski cikel objekta. Umetna inteligenca, robotizacija in avtomatizacija že spreminjajo način projektiranja, gradnje, spremljanja izvedbe ter upravljanja in vzdrževanja objektov; vprašanje za Slovenijo je hitrost in obseg njihovega prenosa v prakso. Digitalizacija mora iz posameznih pilotnih in naprednih projektov prerasti v sistemski način dela. Za to so potrebni standardi, interoperabilnost, kompetence, kakovostni podatki in jasno opredeljene zahteve naročnikov. Javni naročniki in država imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju pogojev za digitalni prehod, saj lahko z zahtevami pri investicijah, standardizacijo in razvojno politiko pomembno vplivajo na širšo uporabo digitalnih procesov. Pomanjkanje ustreznih znanj je lahko enako velika ovira kot pomanjkanje tehnologije. Digitalna transformacija zato zahteva sistematično izobraževanje, usposabljanje in tesnejše sodelovanje gospodarstva, stroke in akademskega prostora. Digitalna transformacija gradbeništva je del širšega vprašanja digitalne prihodnosti slovenskega gospodarstva. Brez jasne razvojne vizije in usklajenega delovanja države ter gospodarstva obstaja nevarnost, da bo tehnološki razvoj hitrejši od sposobnosti okolja, da ga učinkovito uporabi.

5 temeljnih vprašanj slovenskega gradbeništva

Kako daleč smo pri dejanski uporabi BIM in drugih digitalnih procesov v praksi? Ali se digitalizacija uporablja predvsem pri posameznih projektih ali postaja standard? Kako z digitalnimi procesi povezujemo projektiranje, gradnjo, upravljanje in vzdrževanje objektov ter proizvodnjo gradbenih materialov? Kakšno vlogo bodo v naslednjem razvojnem obdobju prevzeli umetna inteligenca, robotizacija in avtomatizacija gradbišč? Ali imamo v Sloveniji dovolj znanja, kadrov in razvojnih partnerstev za naslednji razvojni korak?

Program konference je prikazal digitalno transformacijo z več zornih kotov. Matjaž Šajn iz siBIM & buildingSMART Slovenija je predstavil stanje BIM v Sloveniji, Leoš Svoboda iz czBIM & buildingSMART Czech Republic pa evropske in češke izkušnje. Dr. Samo Peter Medved je odprl vprašanje prelomnice, ki jo za BIM pomeni prihod umetne inteligence, predstavniki PROTIM RŽIŠNIK PERC, INFOTIM RŽIŠNIK PERC in LGB Andrej Ržišnik, Iztok Pavlin in Nejc Krašovec pa so obravnavali digitalizacijo življenjskega cikla objekta. Primer javnega naročnika in investitorja v imenu Stanovanjskega sklada RS s temo digitalizacije v javni stanovanjski gradnji predstavlja Blaž Češka.

V nadaljevanju je Veljko Janjić iz BEXEL predstavil povezovanje BIM in umetne inteligence za pametnejše načrtovanje in gradnjo, Maja Koršič Potočnik pa odprla vprašanje znanj in kompetenc, potrebnih za digitalizacijo slovenskega gradbeništva. ELES in IBE sta predstavila digitalno transformacijo upravljanja sredstev v prenosnem elektroenergetskem omrežju od projektiranja in gradnje do obratovanja in vzdrževanja. Dr. Roko Žarnić je obravnaval digitalno pripravljenost na naravne nesreče ter možnosti uporabe BIM in umetne inteligence pri hitri popotresni obnovi, Ivan Rus iz AXIS  je postavil vprašanje, ali z digitalizacijo posameznega objekta res digitaliziramo tudi projekt in celotno panogo.

Mednarodno primerjavo je dopolnil prof. dr. Xin Wang s Texas A&M University s predstavitvijo ameriških izkušenj pri zmanjševanju produktivnostnega zaostanka gradbeništva z umetno inteligenco, robotiko in digitalno transformacijo. S tem je konferenca namenoma presegla razpravo o posameznih orodjih in odpira vprašanje, kako lahko tehnologija spremeni produktivnost in organizacijo dela v celotni gradbeni panogi.

Zaključna okrogla miza je nosila naslov »Digitalna prihodnost slovenskega gospodarstva – ali ima Slovenija jasno vizijo?« S tem se razprava širi z gradbeništva na celotno gospodarstvo. Digitalizacija ni več ločena tehnološka tema, temveč horizontalni dejavnik konkurenčnosti, produktivnosti, inovativnosti in odpornosti podjetij. Vprašanje zato ni samo, ali posamezna podjetja uvajajo napredna digitalna orodja, ampak ali ima Slovenija dovolj jasno, povezano in izvedljivo razvojno usmeritev, ki bo podjetjem omogočala hitrejši digitalni prehod. Razprava je povezal pogled naročnikov, projektantov, izvajalcev, ponudnikov digitalnih rešitev, raziskovalne sfere in gospodarskih združenj - okroglo mizo je moderiral mag. Gregor Ficko, direktor GZS-ZGIGM, sodelovali so predstavniki 2TDK, BEXEL, Štajerskega inženiringa, AXIS, PROTIM RŽIŠNIK PERC, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, siBIM & buildingSMART Slovenija, GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije ter Slovenskega društva za potresno inženirstvo.