Predstavnica GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM), mag. Valentina Kuzma, in izr. prof. dr. Robert Klinc s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) sta se 4. in 5. novembra 2026 v Bruslju udeležila strokovnega obiska inovacijskega centra Buildwise in tematskega srečanja evropskih socialnih partnerjev FIEC in EFBWW v okviru projekta DESOCO 3, namenjenega krepitvi evropskega sektorskega socialnega dialoga v gradbeništvu. Inovacije, umetna inteligenca in kompetence prihodnosti Srečanje je bilo namenjeno razpravi o tehnološki in organizacijski preobrazbi evropskega gradbeništva. Med osrednjimi temami so bili umetna inteligenca, robotika, digitalizacija gradbenih procesov, modularna in zunajgradbiščna gradnja, varnost in zdravje pri delu ter razvoj novih znanj in kompetenc zaposlenih.Poseben poudarek je bil namenjen povezovanju tehnološkega razvoja s potrebami gradbenih podjetij in zaposlenih. Uvajanje BIM, digitalnih dvojčkov, avtomatizacije in umetne inteligence namreč poleg tehnologij zahteva tudi kakovostne podatke, prilagajanje poslovnih procesov, vlaganja v usposabljanje in ustrezne organizacijske pogoje. V pripravi pomembno mnenje EESO o prihodnosti gradbeništva
Pomembna tema srečanja je bilo nastajajoče samoiniciativno mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) z naslovom Fostering innovation and digitalisation in the construction industry (CCMI/263). Pri pripravi mnenja kot soporočevalec sodeluje tudi generalni direktor FIEC Domenico Campogrande. Postopek priprave se je začel februarja 2026, javna strokovna razprava je potekala 29. septembra, plenarno obravnavo mnenja pa EESO po aktualnem časovnem načrtu predvideva 3. in 4. marca 2027. Mnenje bo obravnavalo ključne ovire za uvajanje inovacij, zlasti razdrobljenost gradbenega trga, omejene zmogljivosti manjših podjetij, pomanjkanje ustreznih kompetenc, neenotne regulativne pogoje in dostop do digitalnih tehnologij. Pomembno izhodišče je tudi človeku prilagojena digitalizacija, ki tehnološki napredek povezuje s socialnim dialogom, kakovostjo delovnih mest ter varnostjo in zdravjem pri delu. Čeprav mnenje EESO ni zavezujoč zakonodajni akt, lahko njegova priporočila pomembno prispevajo k nadaljnjemu oblikovanju evropskih politik za gradbeništvo.
Razprave so potekale v času pomembnih evropskih zakonodajnih in razvojnih pobud. Med njimi posebej izstopa predlog nove evropske uredbe o javnem naročanju in koncesijah (COM(2026) 590), ki ga je Evropska komisija predstavila 9. septembra 2026. Predlog krepi pomen najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, pri čemer praviloma predvideva najmanj 30-odstotno utež kakovostnih meril, ob določenih izjemah. Odpira tudi več možnosti za vrednotenje inovacij, okoljskih učinkov, stroškov življenjskega cikla ter dostopnejše sodelovanje malih in srednjih podjetij. Predlog še ni sprejet in je predmet evropskega zakonodajnega postopka. Za gradbeni sektor so pomembni tudi nova uredba o gradbenih proizvodih (CPR), izvajanje prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), evropske pobude za dostopnejšo stanovanjsko gradnjo ter napovedani akt o gradbenih storitvah (Construction Services Act). V širši evropski strokovni razpravi se krepi tudi pomen krožnega gospodarstva, ponovne uporabe gradbenih materialov in vrednotenja objektov v celotnem življenjskem ciklu. Te usmeritve poudarja tudi strategija Evropskega sveta za raziskave, razvoj in inovacije v gradbeništvu (ECCREDI) za leto 2026.
Za Slovenijo so navedeni razvojni procesi posebej pomembni zaradi strukture domačega gradbenega sektorja, v katerem izrazito prevladujejo mikro in mala podjetja, delež srednjih in velikih gradbenih družb pa je razmeroma majhen. Takšna struktura omogoča prilagodljivost in specializacijo, hkrati pa številnim podjetjem otežuje sistematična vlaganja v raziskave, razvoj, digitalizacijo in nove tehnologije. Zato je treba evropske razvojne usmeritve povezati z dostopnimi oblikami prenosa znanja, sodelovanjem med gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami, usposabljanjem zaposlenih ter izboljšanjem pogojev za dolgoročne investicije. GZS ZGIGM poudarja, da morata zeleni in digitalni prehod prispevati k večji produktivnosti in konkurenčnosti celotnega slovenskega gradbeništva, ne le tehnološko in kapitalsko najmočnejših podjetij. Sodelovanje z evropskimi panožnimi organizacijami in raziskovalnimi ustanovami, kakršno predstavlja tudi obisk Bruslja skupaj z UL FGG, je pomembno za prenos evropskih razvojnih usmeritev in dobrih praks v slovenski gospodarski prostor. GZS ZGIGM bo tudi v prihodnje spremljala pripravo evropskih politik ter si prizadevala za razvojne pogoje, ki bodo omogočali širšo uporabo inovacij, digitalnih tehnologij in trajnostnih gradbenih rešitev v slovenskih podjetjih.
Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.