Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
Članstvo

Združenje kmetijskih podjetij

AKTIVNI ČLANI
Evrosad, d. o. o.,
Farme Ihan – KPM, d. o. o.,
HPG Brežice, d. o. o.,
Jeruzalem Ormož – SAT, d. o. o.,
Kmetijstvo Črnci, d. o. o.,
Ljutomerčan, d. o. o., 
Meja Šentjur, d. d.,
 Paradajz, d. o. o.,
PP – Agro, d. o. o.,
Radgonske gorice, d. o. o.,
Panvita kmetijstvo, d. o. o.,
Vinakoper, d. o. o.,
ŽIPO Lenart, d. o. o.
KG Lendava d.d.





VODSTVO
Kmetijska podjetja že vrsto let opozarjamo, da je prehranska varnost Slovenije tesno povezana z zaščito kmetijskih zemljišč, konkurenčnim poslovnim okoljem in enakopravno obravnavo vseh deležnikov v agroživilski verigi. Veseli nas, da je vprašanje prehranske samooskrbe postalo pomemben del javne razprave. V Združenju kmetijskih podjetij si bomo še naprej prizadevali za večjo prehransko varnost, predvsem z zaščito najboljših kmetijskih zemljišč, enakopravno obravnavo kmetijskih podjetij v okviru zakonodaje in ukrepov SKP ter s spodbudnim okoljem za domačo pridelavo hrane. Kmetijska podjetja že danes vlagamo v izboljševanje kmetijskih praks in dobrobiti živali, zato potrebujemo stabilno in razvojno usmerjeno kmetijsko politiko, ki bo omogočala ekonomsko vzdržno izvajanje višjih standardov ter dolgoročno prehransko suverenost Slovenije.
    Predsednik: Dejan Pernat, PP - Agro d.o.o.

 

SEKRETARKA

 

Nina Barbara Križnik
nina.kriznik@gzs.si
01 5898 293 


DOSEŽKI ZDRUŽENJA V LETU 2025

Dosegli smo dvig zgornje meje sofinanciranja investicij iz 800.000 EUR na 1 milijon EUR. 
Člane smo pravočasno obveščali o zakonodajnih spremembah ter jim omogočali hitrejše prilagajanje in zmanjševanje regulativnih tveganj. Na podlagi razprav s člani smo oblikovali predloge za 4. spremembo SN SKP po 2023. V zadnji spremembi Strateškega načrta je bila zgornja meja dvignjena na 1 mio eur do konca leta 2027. S tem bodo podjetja lažje vlagala v posodobitve obstoječe infrastrukture.
 
S spremembo Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so kmetijska podjetja postala prostovoljni člani.
Podjetja so večino ostala prostovoljni član KGZS. Članarina se jim je zmanjšala na 250 EUR letno. V preteklih letih so podjetja plačevala tudi do 30.000 EUR/letno. Gre za bistveno znižanje stroškov poslovanja za podjetja ter večjo finančno razbremenitev, ki podjetjem omogoča vlaganja v razvoj in konkurenčnost dejavnosti.
 
Pripravili smo študijo z argumenti za izenačitev davčnih in prispevnih obveznosti med fizičnimi in pravnimi osebami v kmetijstvu.
Pripravili smo celovito strokovno študijo, ki z analizo veljavne zakonodaje in konkretnih finančnih podatkov jasno izkazuje neenakosti v davčnih in prispevnih obveznostih med kmeti (fizičnimi osebami) in kmetijskimi podjetji (pravnimi osebami). Na tej podlagi smo oblikovali utemeljene predloge zakonodajnih sprememb, katerih cilj je izenačitev pogojev poslovanja, povečanje konkurenčnosti kmetijskih podjetij ter zagotovitev bolj pravične in vzdržne ureditve sistema socialnih prispevkov v kmetijstvu.
 
Vrstni red upravičencev v Zakonu o kmetijskih zemljiščih ni bil predmet političnih razprav, kar je prineslo pravno varnost za podjetja pri krepitvi prehranske samooskrbe.
V razpravah sprememb Zakona o kmetijskih zemljiščih smo zastopali, da vrstni red upravičencev ni bil predmet sprememb, kajti kmetijska zemljišča so ključna za pridelavo hrane, kmetijska podjetja pa imajo v zakupu večji del državnih zemljišč. Zagotavljanje stalnega dostopa do zemljišč za kmetijska podjetja omogoča stabilno pridelavo in načrtovanje poslovanja, ključnega za konkurenčnost.
 
Spodbujali smo aktivnosti za razširitev možnosti uporabe digestata na kmetijskih površinah, kar prinaša tako okoljske kot ekonomske koristi.
Spodbujali smo aktivnosti za razširitev možnosti uporabe digestata na kmetijskih površinah, saj ta predstavlja pomemben stranski produkt z velikim potencialom za krožno gospodarstvo. Poudarili smo njegove okoljske koristi, kot so zmanjšanje rabe mineralnih gnojil, izboljšanje rodovitnosti tal in zmanjševanje emisij, ter ekonomske učinke za kmetijska gospodarstva. Opozorili smo tudi na obstoječe omejitve, kjer je uporaba digestata dovoljena zgolj znotraj povezanih podjetij, medtem ko je njegova širša tržna uporaba še vedno omejena. S predlaganimi izboljšavami smo prispevali k odpiranju razprav o bolj učinkoviti in trajnostni ureditvi tega področja.
 
 Dosegli smo, da imajo podjetja za sezono 2026 tudi do 30 % nižje cene FFS, glede na pretekla leta.
Rezultat naših aktivnosti je občutno znižanje vhodnih stroškov za kmetijska podjetja, kar neposredno vpliva na njihovo konkurenčnost in stabilnost poslovanja. Hkrati to omogoča boljše prilagajanje na nihanja cen kmetijskih pridelkov ter zmanjšuje pritisk na končne cene hrane.