Pravna služba GSZ obvešča, da je Višje delovno in socialno sodišče dne 10.1.2023 izdalo sodbo opr št. X Pdp 781/2022, v skladu s katero je odločilo, da kriterij efektivne prisotnosti na delovnem mestu pri izplačilu poslovne uspešnosti ni diskriminatoren.

 

Iz jedra sodbe:

Del plače iz naslova poslovne uspešnosti je sestavni del plače, zato je opravljanje dela (kar pomeni, da je delavec fizično prisoten na delovnem mestu, na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi) po naravi stvari ključen pogoj za izplačilo tega dela plače. V tem času delavec s svojim delovnim prispevkom dosega določene rezultate (produktivnost dela), kar vpliva na poslovni rezultat oziroma uspešnost delodajalca.

 

Glede na objektivno drugačen položaj delavcev, ki so fizično prisotni na delu in opravljajo delo, ter odsotnih delavcev, ki dela iz različnih razlogov ne opravljajo, je zakonodajalec drugače uredil tudi pravico do plačila. Ker položaja po določbah ZDR-1, ki urejajo ustrezno plačilo za delo, nista enaka oziroma primerljiva, je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je določitev kriterija (efektivne) prisotnosti na delu pri izplačilu dela plače za poslovno uspešnost v Pravilniku diskriminatorna.

 

Celotna sodba: TUKAJ

 

Delodajalci smo vseskozi poudarjali, da je poznavanje vsebine prejemkov iz delovnega razmerja predpogoj za pravilno preverjanje diskriminacije pri izplačilu teh prejemkov posameznemu delavcu. Zagovornik in Upravno sodišče sta pri izplačilu četrtega elementa plače - plačila za poslovno uspešnost prezrla to osnovno zakonitost, ki velja na področju plačila za delo: delavec je do plače upravičen v času prisotnosti na delu. Za čas njegove upravičene odsotnosti z dela pa je upravičen do nadomestila plače. In ker je plačilo za poslovno uspešnost del plače, je povsem logično, da je delavec do tega dela plače upravičen za čas, ko je na delu. Na naše zadovoljstvo je Višje delovno in socialno sodišče svojo sodbo utemeljilo na isti pravni podlagi in odločilo, da kriterij efektivne prisotnosti na delovnem mestu pri izplačilu poslovne uspešnosti ni diskriminatoren.

 

Opozarjamo pa, da gre za sodbo višjega sodišča, ki ne predstavlja precedensa, zato lahko v primeru nadaljevanja postopka pred Vrhovnih sodiščem RS, le to sprejme tudi drugačno odločitev.