Pravna služba GZS obvešča, da je v fazi medresorskega usklajevanja predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku. Gre za pomemben zakon, saj spremembe in dopolnitve lahko bistveno vplivajo na tek, izvedbo in hitrost upravnih postopkov. Zakon predvideva začetek veljavnosti 15 dni po objavi v Uradnem listu RS.

 

V nadaljevanju navajamo nekatere spremembe in dopolnitve, ki jih predvideva predlog zakona.

1. Komunikacija

• Namen določb je poenostavitev komunikacije organov s strankami, kar naj bi pozitivno vplivalo na skrajšanje postopkov.
• Omogočil bi se podpis vloge z naprednim elektronskim podpisom. To lahko vpliva na obseg elektronskega podpisovanja, saj s tem elektronskim podpisom razpolaga več potencialnih vložnikov.
• Razširja podpisovanje vlog na podpisno tablico, kadar se vloga vloži pri organu, ko ta za stranko izpolni obrazec vloge. Sedaj to možno samo pri nekaterih področnih zakonih in s spremembo bo to dopuščal tudi splošen ZUP.

 

2. Pravočasnost vloge

• V primeru vložitve pravočasne vloge pri nepristojnem organu se predlaga, da se očitna pomota ali nevednost obravnava pri presoji pravočasnosti vloge. V teh primerih ne bo potrebno vlaganje zahtevka za vrnitev v prejšnje stanje, kot to predvideva trenutno veljavna ureditev.  S tem bo omogočeno, da se bo kot pravočasna štela vsaka vloga, ki je ob zakonskih pogojih vložena pri nepristojnem organu.
• Spreminjajo se pravila pravočasnosti v primerih, ko je vloga oddana po pošti. Trenutni zakon veže pravočasnost na datum oddaje na pošti, pri čemer to pogojuje z oddajo v obliki priporočene pošiljke. S spremembo se bo zagotovilo enako obravnavo priporočene pošiljke in navadne pošiljke ter tako omogočilo enako obravnavo vseh pošiljk, ki so bile isti dan oddane na pošti. Vložniki bodo lahko samo presodili na kakšen način bodo oddali pošiljko, pri čemer tvegajo, če pri navadni ni naveden datum oddaje, da organ šteje pravočasnost vloge glede na dan, ko je vlogo prijel.

 

3. Jezik poslovanja organov

• Ne spreminja se poslovanje organov v uradnem jeziku. Se pa omogoča, da organ lahko obravnava vlogo v tujem jeziku, če vložitev v uradnem jeziku zaradi realne možnosti obravnavanja ni potrebna, ker uradna oseba obvlada tuj jezik.

 

4. Elektronsko vročanje

• Spreminja se ureditev, ki se nanaša na poslovanje organov s poslovnimi subjekti.
• Uvaja se obvezno elektronsko vročanje, ki ni vezano na njihovo dejansko ali fiktivno soglasje.
• Vročanje bi se izvajalo s povezavo informacijskih sistemov SI-CEV in eDavki. Skladno s tem bi se obvezno elektronsko vročanje začelo izvajati, ko bi bili izpolnjeni tehnični in tehnološki pogoji za povezavo navedenih informacijskih sistemov.
• Poslovni subjekti bodo imeli možnost sporočiti drug elektronski naslov, kot je elektronski predal v sistemu eDavki. V tem primeru bodo organi vročali v sporočen elektorski naslov, namesto v eDavke.

 

5. Začetek teka roka za izdajo odločbe

• Predlaga sprememba, da se začetek teka roka za izdajo in vročitev odločbe veže na vložitev zahtevka oz. začetek postopka po uradni dolžnosti.
• Trenutna ureditev veže začetek roka na popolnost vloge. Ta ureditev naj ne bi bila ustrezna, saj je presoja popolnosti vloge v pristojnosti uradne osebe in ne vložnika. S tem vložnik ne more vedeti kdaj roki začnejo teči oz. se iztečejo.
• Roki za izdajo odločb se ne spreminjajo.

 

6. Pravna sredstva

• Pravica do pravnega sredstva (pritožba, obnova postopka) se bo vezala na prizadetost osebnega pravnega položaja pritožnika in možnost njegove spremembe oz. izboljšanja. S spremembo organi ne bodo obravnavali pravnih sredstev, če ne bo izpolnjen pogoj varovanja osebnih pravic in pravnih koristi ter pravnega interesa za spremembo pravnega položaja pritožnika. Predlagana sprememba predstavlja dodatne pogoja, ki morata biti izkazana, saj se v nasprotnem primeru predlog zavrže.  
• Možna odpoved pravici do sodnega varstva. To naj bi omogočilo, da se stranka pred iztekom roka za vložitev tožbe temu odpove in s tem doseže nastanek pravnomočnosti sklepa ali odločbe. Odpoved ene stranke nima učinka na drugo stranko, s čimer je učinek pravnomočnosti vezan le na vsako stranko posebej.

 

7. Predhodna neformalna predstavitev organa in strank

• Organ bo lahko pred izvedbo obravnave ali kot samostojno procesno dejanje organiziral predstavitev pravnih in dejanskih vprašanj konkretne zadeve (npr. potek postopka, predstavitev normativnih izhodišč).
• Predstavitev bi bila izvedena na neformalen način in ne bi bila podvržena pravilom ustne obravnave.

 

Poleg izpostavljenih sprememb in dopolnitev, predlog zakona posega tudi na področje dokazovanja (dokazovanje z listinami, pričanje, izvedenci), obrazložitev odločb, varstvo tajnih podatkov ter način izvedbe ustne obravnave.

 

 

Z namenom, da se v postopek sprejemanja zakonodaje vključi stališča članov GZS in pridobi tudi dodatne predloge, vas prosimo za posredovanje predlogov k priloženemu zakonu.

Vaše morebitne pripombe in predloge k predlogom nam lahko posredujete do 20. decembra 2024 na naslov: pravnasluzba@gzs.si.