Pravna služba GZS obvešča, da je bil v Uradnem listu RS, št. 24/2025 z dne 08. 04. 2025, objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B), s katerim se je vsaj delno sledilo pozivom na odpravo administrativne obremenjenosti in težav podjetij v praksi.

 

Glavni poudarki sprememb v predlogu zakona so naslednji:

 

I. Pri opredelitvi pojma delavec  (9.alineja 2. člena ZEPDSV) - se opredelitev kroga oseb iz predhodne novele (ZEPDSV-A) spreminja tako, da se doslejšnjo opredelitev spreminja z novejšo definicijo:

 

»Kot delavec se v smislu tega zakona šteje tudi oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da se zanjo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, glede delovnega časa, odmorov in počitkov ali ga opravlja osebno in je vključena v delovni proces delodajalca, in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.«

 

II. Črta se dolžnost evidence izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom (9. točka 1. odstavka 18.člena ZEPDSV).

 

III. Dopušča se mesečni (in ne več nujno tedenski) vpis podatkov v Evidenco delovnega časa – za evidentiranje določenih kategorij:

-- za opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo);

-- opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in

-- tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

 

IV. Uvaja se možnost, da delodajalci mesečno pisno obvestilo o podatkih iz evidence o delovnem času, pošljejo delavcem (poleg opcije vročitve na službeni e-poštni naslov), tudi na e-poštni naslov, ki ga skupaj z delavcem dogovorita (tj. na zasebni delavčev e-poštni naslov). Opozarjamo, da sicer še vedno velja, da je obveznost seznanitve izpolnjena, če delodajalec zagotavlja delavcem neposredni elektronski dostop do evidence o izrabi delovnega časa.

 

V. Spreminja se kraj hrambe evidence o izrabi delovnega časa in dokumentacije, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki, tako, da se lahko hrani na sedežu delodajalca ALI na kraju opravljanja dela delavca.

 

VI. Jasno se določa izjemo od dolžnosti vodenja evidenc delovnega časa, in sicer za poslovodne osebe.

 

Novela zakona prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, konkretno to pomeni z dnem 24. 04. 2025.

 

Obrazložitev členov>>