Vlada RS je na 170. redni seji obravnavala petnajst točk s področja Ministrstva za okolje in prostor, med njimi izpostavljamo:

Mnenje Vlade RS o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona

Vlada RS je sprejela Mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, ki ga je po skrajšanem postopku Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom.

 

Tega predloga zakona vlada ne podpira, ker se reševanje problematike pomanjkanja najemnih stanovanj že rešuje skozi vrsto drugih (primernejših) aktivnosti. Predlog sprememb in dopolnitev Stanovanjskega zakona želi občinam dati možnost, da bi lahko na svojem območju z odlokom omejile višino najemnin za tržna in namenska najemna stanovanja. Predlagatelj predlog argumentira s pomanjkanjem najemnih stanovanj in posledično visokimi najemninami ter primerjavo z državami, ki imajo visoko razvit najemni trg. Že sedaj je višina najemnine za neprofitna najemna stanovanja administrativno določena (je torej omejena), izračunava se po določeni metodologiji, ki ne odraža tržnih razmer, ampak temelji na posplošeni gradbeni ceni nepremičnine in opremljenosti posameznega stanovanja. Najemnina za preostala stanovanja (službena, tržna in namenska) se lahko oblikuje prosto.

 

Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji skupaj 845.400 stanovanj. Od tega je najemnih stanovanj le 55.213, ostala so lastniška. Če se podrobneje pogleda število najemnih stanovanj po vrstah, se lahko ugotovi, da največji delež med njimi odpade na neprofitna najemna stanovanja (38.170 stanovanj oziroma 70 %), tržnih najemnih stanovanj je 11.779 oziroma 21 %, službenih najemnih stanovanj 3.446 (6 %) in namenskih najemnih stanovanj 1.818 (3 %). Statistični podatki torej kažejo, da ima velika večina (70 %) najemnih stanovanj v Sloveniji administrativno določeno najemnino, medtem ko je »čistih« tržnih stanovanj le dobrih 20 %. Gledano širše je ob izjemno visokem deležu lastniških stanovanj v Sloveniji, delež tržnih najemnih stanovanj še bolj zanemarljiv. Iz uradno dostopnih podatkov o višini tržnih najemnin tudi ni razvidno, da bi prihajalo do nesorazmernih povišanj najemnin v zadnjih letih in bi bila posledično potrebna njihova omejitev.

 

Vlada meni, da je predlog zakona tudi v celoti spregledal dejstvo, da se problematika pomanjkanja javnih najemnih stanovanj od leta 2009 dalje »rešuje« tudi s subvencijo tržne najemnine, kot to določa Stanovanjski zakon (SZ-1). Spremembe SZ-1, ki podrobneje urejajo subvencije tržnih najemnin in omogočajo večje zadolževanje javnih stanovanjskih skladov, so bile sprejete junija 2017. Vlada meni, da bo cilj, ki ga je predlagatelj zakona želel doseči z omejevanjem tržnih najemnin, dosežen z drugimi aktivnostmi, brez posega v svobodno gospodarsko pobudo, kar oddajanje zasebnih nepremičnin na trgu tudi je.

 

Več >> http://www.mop.gov.si/index.php?id=1333&tx_ttnews%5btt_news%5d=8058&tx_ttnews%5bbackPid%5d=12029&L=0&no_cache=1