Vlada RS je na 173. redni seji, dne 21.03.2018, obravnavala deset točk s področja Ministrstva za okolje in prostor, med njimi izpostavljamo:

 

Mnenje o Predlogu zakona o spremembah Stanovanjskega zakona

 

Vlada RS je sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi Stanovanjskega zakona (SZ-1E).

 

Vlada predloga zakona ne podpira in poudarja, da so hišniki pridobili samo pravico do začasne uporabe hišniškega stanovanja za čas opravljanja hišniških del in da se ta stanovanja ne morejo enačiti s stanovanji, na katerih je bila v preteklosti pridobljena stanovanjska pravica (na primer denacionalizirana stanovanja). Sprejetje zakona bi povzročilo zahteve po tako imenovani privatizaciji drugih stanovanj, ki so bila pred letom 1991 opredeljena kot službena.

 

Vlada poudarja, da imajo hišniki v večstanovanjskih stavbah že po zdaj veljavni zakonodaji več pravic kot najemniki drugih službenih stanovanj, saj so tisti hišniki, ki še opravljajo hišniška dela in prebivajo v hišniških stanovanjih ter izpolnjujejo vse zakonske pogoje, upravičeni do subvencije k najemnini. Ob tem ob upokojitvi lahko zaprosijo za dodelitev neprofitnega stanovanja v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

 

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s problematiko opravljanja poklica geodeta

 

Vlada RS je sprejela besedilo odgovora na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s problematiko opravljanja poklica geodeta.

Vlada v odgvoru med drugim navaja, da Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2006 o storitvah na notranjem trgu) med zahteve predpisov v nacionalnih zakonodajah za tuje ponudnike, ki so predmet ocenjevanja, uvršča tudi zahtevo po določitvi najmanjšega števila zaposlenih.

 

Ker je bilo v medresorskem usklajevanju skupaj s pristojnim Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotovljeno, da bo zaradi zelo konservativnega pristopa Evopskega sodišča pri presoji skladnosti nacionalnih predpisov z direktivo in zagotavljanju konkurenčnosti na evropskem trgu zahtevo po zaposlitvi za tuje ponudnike težko argumentirati, je bila sprejeta odločitev, da se za tuje ponudnike ta zahteva ne uveljavi.

 

Po 1. 6. 2018 bosta veljala oba člena - 56. in 60. člen Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). 60. člen ZAID določa, da gospodarski subjekt, ki na dan začetka uporabe ZAID opravlja dejavnost in izpolnjuje pogoje iz taksativno določenih zakonov, lahko opravlja dejavnost pod temi pogoji še največ eno leto po začetku uporabe ZAID.

60. člen ZAID omogoča geodetskim podjetjem, ki na dan začetka uporabe ZAID (t.j. 1. 6. 2018) opravljajo geodetsko dejavnost in izpolnjujejo pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti po Zakonu o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1), da lahko opravljajo geodetsko dejavnost pod temi pogoji (pogoji ZGeoD-1) še največ eno leto po začetku uporabe ZAID - t.j. največ do 1. 6. 2019.

Zahteva po polni zaposlitvi je bila uzakonjena na pobudo pristojnih poklicnih zbornic (Inženirska zbornica Slovenije in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije) iz razloga, ker naj bi dosedanja zakonodaja z možnostjo zaposlitev tudi le za nekaj ur tedensko ne zagotavljala zadostne kvalitete opravljanja arhitekturnih, inženirskih in geodetskih storitev.

Cilj ZAID je uzakonitev takšnih pogojev za opravljanje dejavnosti, ki bodo zagotavljali kvaliteto opravljenih storitev.

 

Trditev, da tehnik po novem ni več zaposljiv kader, ne drži, saj poleg nalog pooblaščenega inženirja s področja geodezije in znotraj teh nalog obstaja še vrsta drugih zadolžitev in posameznih del, ki jih lahko prevzemajo tudi tehniki.

 

Regulirani poklic »geodet« bo s 1. 6. 2018 dereguliran. Prav tako bo dereguliran poklic »geodetski strokovnjak«. Geodet po 1. 6. 2018 ne bo samostojno delal in podpisoval ničesar, po navodilih in nadzorom pooblaščenega inženirja geodezije pa bo v okviru njegovih nalog in pristojnosti lahko opravljal posamezna opravila. To se nanaša na vse naloge, ki sodijo v okvir nalog pooblaščenega inženirja geodezije, kot so opisana v 4. členu ZAID. Bistveno je, da je pooblaščeni inženir geodezije pri izvajanju posameznih opravil s strani geodeta osebno prisoten, kot to določa ZAID. To pomeni, da mora opravilo naročiti, dati navodila za njegovo izvedbo in izvajanje te naloge nadzorovati.

 

Črtanje besedila »Posamezna tehnično strokovna opravila v okviru poklicnih nalog lahko po navodilih in pod nadzorom pooblaščenih arhitektov in inženirjev opravi tudi druga oseba z ustreznimi kompetencami«, je bilo posledica pripomb zakonodajnopravne službe Državnega zbora RS. Po njihovem mnenju bi bilo treba za to osebo predvideti poseben reguliran poklic ali pa določbo črtati, ker niso opredeljene kvalifikacije »druge osebe z ustreznimi kompetencami«. Ker je uzakonitev novega reguliranega poklica nasprotovala usmeritvam 10. vladnega strateškega projekta prenove reguliranih poklicev in dejavnosti in je bil cilj novega zakona združiti dosedanje tri regulirane poklice v en sam reguliran poklic (pooblaščeni inženir s področja geodezije), je bilo predvideno črtanje omenjenega besedila.

 

Odgovor vlade na poslansko vprašanje v zvezi z evidentiranjem dejanske rabe javnih zemljišč

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Ljuba Žnidarja v zvezi z evidentiranjem dejanske rabe javnih zemljišč.

Vlada v odgovoru med drugim navaja, da se »evidentiranje dejanske rabe javnih zemljišč za stojna mesta daljnovodov« dejansko že izvaja, in sicer na način, kot to določata pravna ureditev evidentiranja podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture in pravna ureditev množičnega vrednotenja nepremičnin.

 

V zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, v katerem se evidentirajo podatki o objektih in omrežjih gospodarske infrastrukture v Sloveniji, se »stojna mesta daljnovodov« evidentirajo kot stebri ali drogi. Če je površina stebra ali droga v preseku z zemljiščem manjša kot 2m², se steber ali drog evidentira točkovno, če je površina stebra ali droga v preseku z zemljiščem večja kot 2m², pa se steber ali drog evidentira kot poligon.

 

V evidenco vrednotenja, v kateri so v skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin zbrani podatki o nepremičninah, ki so pomembni za določitev njihove posplošene vrednosti, se prevzemajo podatki o nepremičninah iz evidenc o nepremičninah, ki vplivajo na vrednost kot to določajo modeli vrednotenja nepremičnin. V evidenci vrednotenja se med drugim vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo tudi podatki o vplivnem območju. Vplivno območje je podatek o najkrajši razdalji med centroidom parcele oziroma stavbe in linijskim objektom iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Vplivno območje se pri množičnem vrednotenju nepremičnin upošteva takrat in tako, kot to določajo modeli vrednotenja nepremičnin. Podatki o vplivnem območju so bili že doslej vključeni v modele vrednotenja nepremičnin in bodo vanje vključeni tudi v prihodnje.

 

Več >> http://www.mop.gov.si/index.php?id=1333&L=0&tx_news_pi1%5bnews%5d=8112&tx_news_pi1%5bcontroller%5d=News&tx_news_pi1%5baction%5d=detail