Ljubljana, oktober 2025 – V gradbeništvu se vse pogosteje srečujemo z vprašanjem: kaj se zgodi s stavbami, ko dosežejo konec svoje življenjske dobe? Odgovor, ki postaja vse bolj pomemben, ni več rušenje, temveč dekonstrukcija – načrtovan, selektiven postopek razgradnje stavb, katerega cilj je ponovna uporaba, reciklaža in odgovorno ravnanje z materiali. Dekonstrukcija omogoča pridobivanje kakovostnih sekundarnih surovin in hkrati zmanjšuje okoljski odtis gradbenega sektorja, ki v Evropi ustvari kar 40 % vseh odpadkov. V tem kontekstu nastaja nov strokovni profil – digitalno in zeleno pismeni dekonstruktor, ki razume gradbeno logistiko, trajnostne cilje in digitalna orodja, kot je informacijsko modeliranje objektov (BIM). Prav tem ciljem je posvečen projekt BIM4D – Developing Green and Digital BIM Skills for End-of-Life Practices, ki poteka v šestih državah EU (Grčija, Slovenija, Nemčija, Italija, Belgija) in želi razviti nove digitalne kompetence za upravljanje končne faze življenjskega cikla stavb (EOL – End of Life).

Dve strokovni okrogli mizi na GZS
Gospodarska zbornica Slovenije – ZGIGM je v okviru projekta BIM4D v oktobru 2025 organizirala dve nacionalni okrogli mizi, na katerih so razpravljali ključni deležniki iz gradbenega sektorja, upravljavcev nepremičnin, zakonodaje, digitalnih tehnologij, raziskovalne sfere in poklicnega izobraževanja. Dogodka sta potekala 16. in 23. oktobra 2025 v prostorih GZS v Ljubljani in sta skupaj združila več kot 60 udeležencev, ki so razpravljali o tem, kako uvajati BIM v procese dekonstrukcije, kako izboljšati sledljivost gradbenih materialov ter kaj pomeni uvedba digitalnega potnega lista izdelka (DPP) v praksi.

Glavne teme razprav:
Ali lahko BIM pospeši krožno gradbeništvo v Sloveniji?
Udeleženci so poudarili velik potencial digitalnih orodij pri optimizaciji dekonstrukcije, identifikaciji materialov za ponovno uporabo in zmanjšanju okoljskih vplivov. A hkrati so opozorili, da je dejanska uporaba BIM v EOL (end-of-life) fazi v Sloveniji še v začetnih korakih.
Zakonodajne in standardizacijske vrzeli
Slovenija – podobno kot druge članice EU – še nima vzpostavljenega operativnega in pravno varnega okvira za uporabo BIM pri selektivni demontaži. Manjka enotna klasifikacija materialov, struktura digitalnih potnih listov in interoperabilni formati za izmenjavo podatkov.
Pomanjkanje digitalnih kompetenc v gradbeništvu
Razprava je razkrila veliko pomanjkanje znanja in usposobljenosti – ne le med BIM strokovnjaki, temveč tudi med izvajalci in nadzornimi delavci. Potreba po nacionalnih programih za usposabljanje je bila jasno izražena.
Stroškovne in izvedbene ovire za MSP
Digitalna dekonstrukcija je pogosto finančno nedosegljiva za manjša podjetja, kar povečuje potrebo po demonstracijskih projektih, sofinanciranju in večji podpori iz evropskih skladov.

Ključni zaključki in priporočila: - Potrebujemo pilotne projekte, ki bodo preizkusili integracijo BIM, materialnih baz, digitalnega potnega lista izdelka (DPP) in krožnih praks na realnih objektih.
- Digitalni potni list izdelka (DPP), ki ga uvaja CPR-2024, je lahko močan spodbujevalec transparentnosti in sledljivosti materialov – a le ob ustrezni digitalni infrastrukturi in standardih.
-Slovenija potrebuje jasno strategijo za digitalizacijo gradbeništva, ki bo povezovala regulatorje, industrijo in izobraževalne ustanove.

-Gradbena politika naj se usmeri v povezovanje BIM, DPP in krožnih pristopov v okviru celostne preobrazbe sektorja.

Dogodka sta potekala v okviru projekta BIM4D (Erasmus+), v katerem sodeluje šest organizacij iz Grčije, Nemčije, Italije, Belgije in Slovenije. Slovenske razprave so pomembno prispevale k razumevanju ovir in priložnosti za uvajanje BIM v prakse selektivne dekonstrukcije in ponovne uporabe materialov. Več o projektu in rostem dostopu do usposabljanja:

👉 www.bim4dtraining.eu
👉 www.bim4d.eu

Več informacij: GZS ZGIGM