Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Novice


Arhiv: Zmanjšati tveganje neplačil je nujno

Ljubljana, 19. marec 2013 – Prek 150 gospodarstvenikov se je udeležilo današnje konference v organizaciji GZS, na kateri so govorci predstavili različne vidike upravljanja terjatev. Opozorili so, da izvedba posla še ne zagotavlja plačila, zato je že v fazi iskanja poslovnega partnerja in sklepanja pogodbe nujno razmišljati o učinkovitem zavarovanju terjatev, zmanjšanju tveganja neplačila, prerazporeditvi poslovnih tveganj ter pravočasni izterjavi.

Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, je uvodoma izpostavila, da se v Sloveniji zaradi rastočega javno finančnega dolga, padajoče bonitete ter recesije doma in v evro območju bistveno zaostrujejo pogoji poslovanja. Število stečajev se sicer umirja, vendar so učinki izterjave vse slabši. Poudarila je, da naj bodo gospodarstveniki pri sleherni svoji odločitvi, ne le pri finančni, zelo oprezni in iščejo vse možne rešitve, da bodo zmanjšali svoja tveganja. Nasloniti se na bonitetne hiše z namenom zavarovanja terjatev je zato smiselno. Opozorila pa je tudi na nujnost konkurenčnosti proizvodov in storitev, inovativnost ter usmerjenost v izvoz, s čemer se bistveno zmanjšujejo tveganja za neplačila. Gospodarstvenikom je svetovala izkoristiti tudi možnost samopromocije, »da ste zaupanja vreden in kredibilen partner«, kjer imajo za to priložnost. Predstavila je certifikat Excellent SME, ki ga izdaja GZS in s katerim želimo prispevati k povečanju zaupanja in kredibilnosti podjetij. Certifikat temelji na oceni finančne sposobnosti, plačilne morale in tveganja poslovanja v obdobju naslednjih 12 mesecev od izdaje ter na stalnem monitoringu kredibilnosti. Gospodarstvenike je povabila, da se tudi sama lotijo pridobitve certifikata, če so zanj sposobni, in se tako pridružijo več kot 600 podjetjem, ki so ta certifikat že prejela.

O preverjanju bonitet poslovnih partnerjev je spregovoril Marko Juršič iz AJPES. Izpostavil je, da likvidnostna kriza in plačilna nedisciplina v veliki meri izvira iz kreditnega krča in relativno visoko zadolženega gospodarstva. Pri tem je opozoril na razliko v strukturi financiranja pri nas v primerjavi s konkurenčnimi državami, kjer se je kapitalska ustreznost oz. finančni vzvod za razliko od Slovenije izboljšal. Število blokad, ki prikazuje dospele neporavnane obveznosti več kot 5 dni, se je pri nas močno povečalo. Dnevna vrednost neplačil je zrasla iz ravni 100 mio povprečne dnevne vrednosti v 2008 na preko 700 mio evrov v lanskem letu - samo pri podjetjih. »Poslovna tveganja v okolju je treba spremljati. Ajpes lahko pomaga s ponudbo svojih bonitetnih informacij«, je dejal. V nadaljevanju je predstavil bonitetne ocene S.BON Ajpes. Pri sami oceni se med letom upoštevajo tudi tekoči podatki o trenutni plačilni sposobnosti subjekta in njegovih podrejenih družb, objave sodišč v zvezi z nastopi insolventnih postopkovza subjekt in podrejene družbe ter mnenje neodvisnega revizorja. Cilj je neodvisno in verodostojno upoštevanje najnovejših razpoložljivih informacij o poslovanju podjetij in njihovi plačilni sposobnosti. Bonitetne informacije poleg bonitetne ocene pa upoštevajo še številne druge informacije, ki lahko pomagajo pri upravljanju kreditnih tveganj.

Nataša Arko, SID – Prva kreditna zavarovalnica d.d., je predstavila, kako z zavarovanjem terjatev zmanjšati tveganje neplačil. Pri zavarovanju terjatev pri kreditni zavarovalnici pri prodaji na odprt račun gre po njenih besedah za najbolj celovit pristop. »Pred samim problemom se začnemo ukvarjati z njim. Če pa do problema pride, imate zadaj institucijo, ki vam za določeno ceno pri tem pomaga«, je dejala. Predmet zavarovanja so terjatve s plačilnim rokom do 180 dni do tujih in slovenskih kupcev. Zavarovani riziki zajemajo trajno nesolventnost oz. stečaj kupca ter podaljšano zamudo plačila. Koristi zavarovanja vidi v izplačilu zavarovalnine v primeru nastopa škodnega primera, povečanju urejenosti poslovanja ter upravljanju kreditnih tveganj z ocenjevanjem rizikov / monitoringu.

Robert Geisler iz Pravne službe GZS je prikazal instrument izvršnice in njeno delovanje. Gre za listino, ki vsebuje izjavo dolžnika, s katero se ta zaveže plačati z izvršnico določen denarni znesek. Je tudi izvršilni naslov, soroden z neposredno izvršljivim notarskim zapisom. Izvršnica omogoča poplačilo brez sodnega nadzora upravičenosti po načelu »najprej plačaj, nato se pravdaj«. Predstavlja precej robusten sistem z onemogočenim izogibanjem plačilom po vzoru uspešne hrvaške zadužnice, a z nekaterimi razlikami. Ni pa vrednostni papir in je tudi ni možno prenašati. Izvršnica je plačilni instrument z zavarovalno funkcijo. Kvalificirani izdajatelji so lahko le gospodarski subjekti in javni organi, ne pa tudi fizične osebe. Opozoril je, da banka pred plačilom obveznosti iz izvršnice opravi formalno preveritev obveznih sestavin in zapadlosti, pred unovčitvijo pa lahko izvede sklep o izvršbi, s katerim je sodišče naložilo ponudniku plačilnih storitev, da blokira ali rubi dolžnikova sredstva ter sklep o zavarovanju.

O faktoringu je spregovoril Damir Abdić, Prvi faktor d.o.o., ki je dejal, da gre za celovito upravljanje terjatev za nemoteno poslovanje. Kot je opozoril, se namreč v praksi »še vedno dogaja, da se faktoring enači le z odkupom terjatev, pa še to predvsem z zapadlimi«, kar pa je bistveno preozko gledanje. Faktoring je namreč mogoče koristite v celotni nabavno prodajni verigi poslovnega procesa. S prodajo nezapadlih terjatev je odstopnik upravičen do sklopa prilagodljivih finančnih storitev od financiranja, zavarovanja terjatev pred tveganji neplačil, upravljanja terjatev, vodenja knjige terjatev do spremljanja kreditne sposobnosti kupcev. Abdić je poudaril, da na pogoje uporabe faktoringa vpliva kakovost odstopljenih terjatev in ne boniteta odstopnika. Med razlogi za faktoring je izpostavil likvidnost, konkurenčnost, zagotovljeno plačilo, nižjo izpostavljenost terjatev, izboljšano boniteto in spremljanje kreditne sposobnosti kupcev, pri čemer je dejansko primeren za podjetja vseh velikosti in panog. »Naredimo nekaj in spravimo dolžnike, ki ne plačujejo, v red«, je zaključil.

Leon Zalar iz podjetja PRO KOLEKT d.o.o., je povedal, da je prvenstvena dejavnost podjetja izvensodna izterjave dolgov, nudijo pa tudi asistenco pri sodnih postopkov, predvsem kadar gre za izterjave, ki imajo tujo komponento. Z roko v roki z izterjavami gredo bonitetne informacije in monitoring, v okviru katerega spremljajo tudi informacije, ki jih ni v podatkovnih bazah. Poudaril je, da imajo kot pomemben izvajalec izterjav ogromno informacij o slabih plačnikih, ki so bili še pred kratkim vredni zaupanja. Prednosti izvensodne izterjave vidi Zalar v večji fleksibilnosti v primerjavi s togimi formalnostmi sodnih postopkov, večji hitrosti izvedbe postopka, delovanju kot neke vrste mediator (v primeru tožbe poslovno sodelovanje med upnikom in dolžnikom preneha, pri izvensodnih izterjavah pa to ni pravilo). Tudi v primeru neuspeha so zbrani podatki, ki olajšajo odločitev za nadaljevanje po sodni poti ali ne. »Prej ko začneš ukrepati, večja je možnost, kaj rešiti«, je dejal, saj je verjetnost izterjave 3 mesece po zapadlosti skoraj 100%, po enem letu pa je verjetnost izterjave le še 50%.

Igor Knez iz Pravne službe GZS je prikazal sodno izterjavo terjatev na podlagi instrumentov EU kot skrajno sredstvo. Pri tem je izpostavil, da ima EU posebna enotna pravila sodne izvršbe v štirih različnih postopkih. Za izvršbo kot sredstvo prisile velja vedno pravo države, kjer se izvršba izvaja. Pri čezmejni izvršbi je bistveno ugotoviti, kje je kraj izpolnitve, saj se na to veže tudi pristojnost sodišča. Najbolje se je za kraj sporazumno dogovoriti. Kadar pa to ni možno, velja kot kraj izpolnitve v primeru blaga kraj dostave blaga, v primeru storitev pa kraj opravljanja storitve. V primeru mednarodnih prodajnih pogodb je dobro upoštevati tudi pravila Incoterms 2010. Prednosti evropskih postopkov izterjave so, da upnik sam izbira postopek, izvršbo je možno opraviti / začeti v več državah članicah hkrati, prihranek časa in stroškov ter odprava jezikovnih ovir.


Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.