Gornja Radgona, 23. marec 2010 – Gradbeništvo je imelo v letu 2009 negativne rezultate, zmanjševala se je zaposlenost. Za leto 2010 se pričakuje nadaljnji padec gradbene aktivnosti za 15%. Brez hitrega ukrepanja Vlade bodo lahko sledili stečaji in prisilne poravnave ter dodatno povečanje števila brezposelnih. Usodo gradbeništva bo delila vsa tista industrija in storitvene dejavnosti, ki so z gradbeništvom neposredno povezane.

Kot je ob odprtju sejma Megra poudaril Branko Selak, predsednik Upravnega odbora Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri GZS, »smo na resnost situacije opozarjali že od decembra 2008 dalje in predlagali Vladi različne ukrepe za ohranjanje gospodarske aktivnosti v gradbeništvu, vendar pa ti predlogi ne najdejo mesta v sprejetih ukrepih Vlade. Vse države v EU so v sklopu svojih protikriznih ukrepov namenile določen poudarek in sredstva za investicije ter ohranitev in razvoj gradbeništva, kar je imelo za posledico vsaj omilitev težav, samo v Sloveniji se ne zavedamo strateškega pomena gradbeništva za vsako nacionalno ekonomijo.«

Predstavniki gradbeništva so tako izpostavili predloge za izboljšanje stanja, ki bi jih morala upoštevati tudi Vlada RS, prispevali pa bi vsaj k začetku reševanja nakopičene problematike.

• Odkup s strani države ali usposobitev javnih stanovanjskih skladov za odkup tržnih viškov primernih stanovanj po primernih cenah za najemni stanovanjski fond ter spremembe zakonodaje na tem področju (MF, MOP).
• Izredna pohitritev vseh predvidenih projektov izgradnje infrastrukture kot tudi obnov obstoječih infrastrukturnih objektov – predvsem ceste in železnice (Minister za razvoj, MOP, MP, MG)
• Nujna takojšnja uvedba plačevanja obveznosti s strani javnih naročnikov v 30 dneh s sankcijami za javne naročnike, v skladu z novelo Direktive EU o zakasnelih plačilih, ki se sedaj sprejema v EP (MF).
• Možnost ponovne uvedbe vsaj 20% avansov pri javnih naročilih (MF).
• Pomoč politike in spremljanje finančnih institucij pri prodorih na tuje trge (MZZ, MG-JAPTI, SID Banka).
• Pospešitev energetsko učinkovite obnove javnih stavb (MOP, MG, MZ, MDDSZ, MVŠZT, MŠŠ, MJU).
• Uvedba davčnih olajšav za vsa vlaganja pravnih in fizičnih oseb v energetsko učinkovito gradnjo in obnovo stavb kot tudi za vsa nova vlaganja v stanovanjsko gradnjo (MF).
• Nujen čim prejšnji sprejem Zakona o umeščanju infrastrukturnih projektov v prostor in Zakona o financiranju železniške infrastrukture (MOP in MP).
• Nujna zakonska dopolnitev druge faze izvršbe zapadlih plačil (MPr).
• Nujna usposobitev javnih naročnikov po obeh zakonih o javnem naročanju za odgovorno in pravočasno pripravo ter vodenje investicijskih projektov, z možnostjo organizacije skupne investicijske službe (MF, MOP, MG, MJU, ostala ministrstva).
• Enakopravno obravnavanje gospodarskih subjektov iz panoge gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri vseh vrstah vzpodbud, saj so se nam tako kot v ostalih panogah, oziroma še več, zmanjšala naročila (MG).
• Nujna kadrovska, izrazna in statusna okrepitev sektorja za gradnje in sektorja za stanovanjsko politiko na MOP.

Predstavniki gradbeništva opozarjajo, da v kolikor jim Vlada ne bo hitro prisluhnila, lahko v letu 2010 pričakujejo izjemno boleče procese prilaganja gradbeništva stanju investicij in trgu nepremičnin. To bo pomenilo tudi večje zmanjševanje zaposlenosti v gradbenem sektorju ter v vseh drugih panogah, povezanih z gradbeništvom, kar bo povečalo število nezaposlenih delavcev v Sloveniji vsaj za 30.000. Lahko pa se pojavijo tudi primeri stečajev ali prisilnih poravnav v tistih podjetjih, ki so v večji meri vpeta v gradnjo tako stanovanjskih kot poslovnih prostorov za trg, saj imajo ta največje likvidnostne težave. Taka situacija bo za seboj potegnila tudi množico manjših podjetij, ki sodelujejo v teh gradbenih procesih.

***

Stanje v gradbeništvu

Že v zadnjih dveh mesecih leta 2008 se je gradbena aktivnost zmanjševala. Z vso ostrino se je to izrazilo kot upad celotne gradbene aktivnosti v letu 2009 za skoraj 21% glede na leto 2008.

Razlogi za to so številni:

• od sredine 2008 padajo naročila za infrastrukturne objekte, avtocestni program se po intenzivni gradnji v letih 2006-2008 zaključuje. Ostali programi (energetika, varstvo okolja) in novi programi za razvoj prometne infrastrukture (predvsem železnica in 3. razvojna os-cestni program) na področju izgradnje gradbenih inženirskih objektov ne prinašajo novih del, padec del v letu 2009 je bil skoraj 19% (delež teh del v celotni gradbeni aktivnosti: približno 50%);
• ekonomska in finančna kriza je prizadela celotno slovensko gospodarstvo, ki v teh razmerah ne investira v nove industrijske in poslovne kapacitete. Tudi prodaja poslovnih prostorov za trg se je skoraj ustavila, kar je v letu 2009 povzročilo največji padec ravno na nestanovanjski gradnji stavb za skoraj 25% (delež teh del v strukturi gradbeništva: približno 33%);
• prodaja novozgrajenih stanovanj in stanovanjskih hiš, zgrajenih za trg, se je v tem obdobju izrazito zmanjšala. Vsi investitorji v taka stanovanja so zaradi tega v likvidnostnih težavah, sama vrednost del na gradnji stanovanj se je v letu 2009 zmanjšala za več kot 22% glede na leto 2008.
• v tem obdobju se je zmanjšala kreditna aktivnost bank, tako za obnavljanje obstoječih kreditov kot tudi pri odobravanju novih investicijskih kreditov. Vedno več investitorjev je zato svoje projekte financiralo z neplačevanjem svojih obveznosti do gradbenih izvajalcev in posledično tudi do podizvajalcev oz. dobaviteljev.

Vse to ima posledice na izrazito povečanje nelikvidnosti v celotnem gradbenem sektorju ter v industriji gradbenih materialov, ravno tako pa ima vpliv tudi na z gradbeništvom povezane dejavnosti.

Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (več kot 5 dni v mesecu) se je po podatkih AJPES v panogi gradbeništva povečalo iz 710 (jan. 2009) na 1.222 (febr. 2010); povprečni mesečni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pa v istem obdobju iz 31 milijonov na skoraj 80 milijonov EUR. Poleg tega se je poslabšalo tudi plačevanje institucionalnih investitorjev, predvsem na lokalni ravni (po anketi GZS se plačilni roki večinoma podaljšujejo tudi na obdobje 60-120 dni za izvedbo gradenj v javnih naročilih).

V letu 2009 se je že zmanjšala zaposlenost v gradbeništvu. Tako je bilo število zaposlenih v gradbeništvu v decembru 2009 za več kot 6.000 nižje kot decembra 2008, kot prvi so odšli tuji delavci z začasnimi delovnimi dovoljenji.

Napovedi

GZS-Zbornica gradbeništva in industrije gradbenih materialov ocenjuje, da bo v letu 2010 dosežen ponoven padec gradbene aktivnosti in to za ca. 15% glede na leto 2009 na vseh treh segmentih gradenj:

• Pri gradnji stanovanjskih objektov zaradi velikega zmanjšanja interesentov za vlaganja v stanovanjsko gradnjo zaradi neprodanih zalog stanovanj za trg.
• Na področju nestanovanjske gradnje zaradi še vedno kriznih razmer v gospodarstvu in s tem posledično manj investicij.
• Na področju gradbenih inženirskih objektov predvsem zaradi nepripravljenih novih investicijskih projektov na področju prometa, energetike in varstva okolja.

Edino področje, kjer bi bila lahko dosežena pozitivna rast, so obnove javnih in stanovanjskih stavb v smeri njihove večje energetske učinkovitosti, za kar so za vzpodbude in ugodne kredite na razpolago tako evropska kot nacionalna sredstva. Ravno tako bi lahko država precej več sredstev vložila v obnovo prometne infrastrukture.