Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala

Novice


Arhiv: Odmevi s konference GRADBENI ODPADKI IN NJIHOVA PREDELAVA

 Ljubljana, 19. april 2010 – Strokovne konference o zakonodajnih zahtevah in izkušnjah iz prakse "Gradbeni odpadki in njihova predelava", ki sta jo organizirala GZS, Služba za varstvo okolja in GZS Zbornica gradbeništva in industrije gradbenih materialov se je udeležilo preko osemdeset udeležencev, pretežno iz gradbene panoge (proizvajalci gradbenega materiala, gradbenih proizvodov in izvajalci del), kar preseneča, saj je investitor tisti, ki nosi odgovornost za ravnanje z gradbenimi odpadki.

Predstavljene so bile prakse pri ravnanju z gradbenimi odpadki v EU in pri nas. V državah EU nastane več kot 400 milijonov ton gradbenih odpadkov letno, kar po volumnu predstavlja okvirno 25 do 30% vseh odpadkov. Pri predelavi gradbenih odpadkov obstajajo med članicami EU velike razlike, v nekaterih jih reciklirajo ali ponovno uporabljajo preko 90%, v drugih pa manj kot 5%. Povprečje deleža predelave v EU znaša 50%, kar je po statističnih podatkih delež predelave tudi v Sloveniji. Široka uporaba recikliranih gradbenih odpadkov v nekaterih državah kaže, da za njih obstaja možnost uporabe. Ponekod že obstaja povpraševanje po teh proizvodih, ki imajo celo tržno ceno.

Pri nas so gradbeni odpadki podvrženi večjemu številu predpisov, ki narekujejo pravila ravnanja z njimi, od zahtev v zvezi z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za rušenje, oddajo odpadkov v obdelavo, vodenja evidenc in poročanja, do okoljevarstvenih dovoljenj za obdelavo odpadkov. V razpravi se je izkazalo, da je to področje izjemno kompleksno, hkrati pa se ugotavlja razkorak med predpisanimi zahtevami in možnostmi njihovega izvajanja v praksi. Izražena je bila tudi zaskrbljenost nad premalo ostrim inšpekcijskim nadzorom, saj mnoga podjetja, kljub zakonskim zahtevam nimajo pridobljenih ustreznih dovoljenj in ne urejenega prevzema in obdelave gradbenih odpadkov. Nadalje, se je tudi poudarilo, da se na gradbiščih premalo upošteva Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, saj je treba tudi embalažo z gradbišč ločeno zbirat in oddajat v sistem družb za ravnanje z odpadno embalažo.

Ob tem velja poudariti, da so postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj zahtevni in dolgotrajni. Kazalo bi predpise poenostaviti predvsem s stališča administrativnih postopkov, še posebej, če želimo do leta 2020 predelati in ponovno uporabiti vsaj 70% skupne teže, kot to narekuje zakonodaja EU.

Zavod za gradbeništvo je predstavil tudi možnosti široke uporabe odpadkov v industriji gradbenih proizvodov, katere razbremenjujejo okolje, ohranjajo naravne vire in dodajo vrednost novim proizvodom. Še zlasti uporabljivi so: nekatere jeklarske žlindre, odpadno steklo, beton, žagovina, papirni mulj in kameni mulj. Tudi reciklirani gradbeni odpadki (agregati iz gradbenih ruševin, ki so vgrajeni v gradbeni kompozit za različne namene: tamponi, nasutje, zasutje, ...) imajo v praksi preizkušeno uporabno vrednost, postopki njihove tehnične predelave so znani in preverjeni, za njih veljajo isti tehnični standardi kot za naravne materiale, žal pa so metode preizkušanja recikliranih gradbenih materialov premalo dodelane in zato se včasih neupravičeno favorizira lastnosti naravnih materialov! Veliko težav prireciklaži gradbenih odpadkov nastane tudi zato, ker se izvajalci gradbenih del ne držijo faznosti rušitve objektov in zato med seboj pomešani materiali (azbest, katran, kovina, opeka, beton ,...) ne morejo zagotoviti enakomernih lastnosti recikliranega gradbenega materiala in tako njegove ponovne uporabe.

Tudi pri nas obstajajo predelovalci gradbenih odpadkov, ki še ne čutijo pravega povpraševanje po recikliranih gradbenih proizvodih in ocenjujejo, dakoličina predelanih gradbenih odpadkov verjetno zajame zgolj 20 % vseh gradbenih odpadkov. Investitorji, projektanti, izvajalci in nadzorniki se zaradi premajhne informiranosti ne odločajo za uporabo recikliranih agregatov, za kar očitno potrebujejo še dodatno podporo in spodbudo, kar naj bi uredila država v okviru zelenih javnih naročil.

Konferenco smo zaključili s poročilom z akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Statistično je na skoraj 12.000 divjih odlagališčih res velik delež gradbenih odpadkov, vendar pa je glede na letno količino proizvedenih gradbenih odpadkov količina in sestava divje odloženih gradbenih odpadkov zanemarljiva in kaže verjetno na to, da gradbene odpadke odlagajo samograditelji oziroma manjša gradbene podjetja, ki se še vedno ne držijo zakonodaje in samovoljno odlagajo gradbene odpadke na tuja zemljišča.

POZOR GRADBENI IZVAJACI: Inšpektorat za okolje in prostor RS je v novici Informacija o stanju na področju odpadkov in divjih odlagališč z dne 3.5.2010 objavil v svojih ukrepih posstren nadzor nad gradbenimi izvajalci v letu 2011!

Oddaja TV SLOVENIJA Prava ideja 11.5.2010 z govorniki iz naše konference: Kako tržimo reciklirane gradbene odpadke?

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.