Na GZS je potekala 15. redna seja Upravnega odbora. UO je obravnaval Letno poročilo GZS za leto 2009 in se seznanil s strategijo EU 2020. V nadaljevanju so se gospodarstveniki srečali z ministrom za gospodarstvo, dr. Matejem Lahovnikom, ki je predstavil gospodarsko situacijo v Sloveniji.

Minister za gospodarstvo, dr. Matej Lahovnik, je na današnjem srečanju z gospodarstveniki poudaril, da je situacija glede naročil boljša kot lani, razen v gradbeništvu. Kot temeljni problem je izpostavil plačilno nedisciplino, pri čemer pa je bil skeptičen, ali je ta izraz pravi, glede na to, da so številna podjetja že na robu insolventnosti. Po njegovi oceni je Vlada sprejela številne ukrepe, ki naj bi razmere izboljšali (npr. skrajšanje plačilnih rokov za javna naročila, skrajšanje vračila preplačila DDV ipd.), sledile naj bi med drugim spremembe pri zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter zakonu o izvršbi. S spremembo zakona o javnih naročilih je po mnenju ministra dana možnost za neposredno poplačilo podizvajalcev s strani javnega naročnika. Poudaril je, da bo ministrstvo do poletja objavilo razpis za gospodarska razvojna središča, usmerjena v vzpodbujanje dolgoročnih razvojnih projektov. »Zasledovali bomo strategijo premika od zidov k znanju«, je dejal. Vlada se vedno bolj usmerja na povratne vzpodbude, ki jih naj bi bilo čim več. Za državo je to najboljšikazalec, da je prejemnik sredstev zagotovil dober projekt. Dr. Lahovnik je še napovedal, da naj bi v kratkem prišlo do sprememb zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bo povišal davčno olajšavo za RR v podjetij iz 40 na 60%.

V razpravi so gospodarstveniki opozorili na kritične razmere v gradbeništvu. »Prihajamo v fazo, ko ni naročil, pa tudi plačil ni«. Zato so na tem področju nujno potrebni ukrepi. Med drugim so predlagali, da naj bi viški stanovanj šli v javni najemniški stanovanjski fond. Dejali pa so tudi, da je treba iskati poslovne priložnosti na novih trgih. Minister Lahovnik je zavrnil odgovornost Vlade za nastalo situacijo in dejal, da je »neupravičeno kazati na državo za stanje v panogi. Težave so nastale v panogi sami.« Dejstvo je, da je panoga pred krizo prehitro rasla in se bo morala skrčiti ali najti posle v tujini, na primer v Libiji, kjer pomaga tudi država. Strinjal se je s predlogom odkupa stanovanj in uvedbe najemniškega stanovanjskega fonda, vendar »le po diskontnih cenah«. Udeleženci so izpostavili vprašanje zavarovanja izvoznih poslov preko NLB. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je odgovoril, da »če nas kakšna banka v tujini ne prizna, se zavarovanje naredi preko korespondenčne banke. Vedno se najde pot. To ni ovira za izpeljavo posla«.

Kriterij najnižjih cen pri kandidiranju pri javnih razpisih je po prepričanju gospodarstvenikov »ekonomsko popačen, tehnološko destruktiven in etično sporen«. Izbor po kriteriju najnižjih cen je mogoče spremeniti v izbor z upoštevanjem vsebine le s primernim znanjem nosilcev razpisa, kar predstavlja priložnost za slovensko stroko. Še posebej to velja za učinkovito javno graditev.

Prisotni so prikazali problematiko razvoja in trenutno stanje posameznih dejavnosti, med drugim lesnopredelovalne industrije in turizma. Minister pa je bil jasen, da »ni naloga ministrstva, da namesto managerjev vodi podjetja ali pa jih sili v povezovanje; je pa naloga ministrstva, da ustvari pogoje, ki podjetjem omogočajo povezovanje; da pridejo do razvojnih sredstev.« Problematiko spornih terminskih pogodb za nakup električne energije, zaradi katerih nekatera podjetja danes plačujejo dvakratno povprečno ceno, je po prepričanju dr. Lahovnika mogoče urediti na individualni ravni, s »case-by-case pristopom«, saj gre za stvar dobrih poslovnih odnosov.

Glede umeščanja v prostor je bilo v razpravi opozorjeno, da se je v 10 letih spreminjanja zakonodaje čas umeščanja objekta v prostor iz 3 let 9 mesecev podaljšal na 8 let 8 mesecev. To je tudi problem organizacije in odločitve za pravočasno pripravo novih projektov. Po mnenju ministra je veliko breme Vlade za izvajanje nujno potrebnih infrastrukturnih projektov dejstvo, da projekti niso bili pripravljeni na zalogo; da je njihovo umeščanje v prostor problem. To je ponazoril z izgradnjo 3. razvojne osi in nujnih elektroenergetskih objektov. Zavrnil je očitek, da gre pri izgradnji TEŠ za okoljsko sporno in ekonomsko neupravičeno naložbo.

Na vprašanje o podpori velikim razvojnim projektom, ki bodo usmerjeni v znanje in prebojne inovacije ter najavljeno pravno obliko »projektnega podjetja«, ki bi ga prejemniki sredstev morali oblikovati, je minister za gospodarstvo soglašal, da se problemi v zvezi s tem rešijo s strokovnimi službami Vlade. Dana je bila pobudo, da bi se prazni tehnološki parki in podobne zgradbe izkoristile za žensko socialno podjetništvo ter da bi se oblikoval sklad za zagotavljanje financiranja patentov. Minister se je odzval z vprašanjem, kako to financirati.

Gospodarstveniki so v razpravi poudarili, da bi morala država spodbujati delo. Minimalna plača pa njihovem prepričanju prepogosto predstavlja potuho za nedelo. Minister se je strinjal, da bi morala obstajati večja razlika med minimalno plačo in socialnimi transferji. V paketu bi morala biti sprejeta fleksibilnejša delovnopravna zakonodaja. Zakon o delovnih razmerjih je trenutno v usklajevanju. Potrebne bodo temeljite prevetritve, saj bi se sicer dvig minimalne plače lahko izkazal kot napačen korak.

Izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike, Alenka Avberšek, je povzela, da se sicer razmere izboljšujejo, se pa predvsem v avtomobilski industriji najavljajo tudi možne spremembe v obratni smeri. Opozorila je, da sicer država na področju javnih naročil svoje obveznosti plačuje hitreje, velik problem pa predstavljajo občine. Te država ne nadzoruje, čeprav se njihovi dolgovi in izgube večajo. Na e-izvršbo se podjetja ne odzivajo, kot bi bilo pričakovati, ker ni pravega učinka in so sodni postopki, ki temu sledijo, predlogi. GZS je bo besedah Avberškove predlagala večstranski pobot kot rešitev za zmanjšanje nelikvidnosti, vidi pa ga kot prostovoljno enkratno kompenzacijo, v katero bi se obvezno s svojimi obveznostmi vključila tudi država. Država naj zagotovi realizacijo uvedenih ukrepov za poenostavitev črpanja EU sredstev. Uskladi naj delovanje nosilcev internacionalizacije, ki so danes razdrobljeni na posamezna ministrstva, kabinete, agencije, GZS in JAPTI. Na področju energetike je posebej izpostavila manjkajoče ukrepe pri učinkoviti rabi energije. Pri sredstev za razvoj je po njenem prepričanju Vlada naredila korak v pravo smer, vendar je zaradi aktivnosti v preteklih 20 letih inovacijsko okolje še vedno necelovito in nepovezano, učinki pa so slabi. »Od vlade pričakujemo, da pri morebitnem rebalansu ne zmanjša sredstev za razvoj in da podpre tako konkretne razvojne projekte podjetij kot tržno in tehnološko bolj rizične projekte v oblikah, v katerih se morajo obvezno povezati tako RR sfera kot gospodarstvo«, je zaključila Alenka Avberšek.

Upravni odbor je na seji obravnaval Letno poročilo GZS za leto 2009. Generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma povzel ključne poudarke lanskoletnih aktivnosti GZS. Poudaril je, da je v »pogojih težke finančne in gospodarske krize razumljivo, da smo vse zbornično delovanje usmerili v pomoč podjetjem k iskanju izhoda iz krize in pripravo novih razvojnih strategij.Oblikovali smo 10 sklopov zahtev glede ukrepov za izhod iz krize in jih predstavili na spomladanskem in jesenskem Vrhu gospodarstva. Vzpostavili smo poseben spletni portal naših aktivnosti za izhod iz krize in barometer uresničevanja naših zahtev.«

Skupaj z drugimi zbornicami in delodajalskimi združenji je GZS Vladi RS posredovala zahteve za razbremenitev gospodarstva in nujnost spremembe zakonodaje za varno prožnost delovnih razmerij. Poudarila je nujnost učinkovitejše uporabe sredstev aktivne politike zaposlovanja, ki bi morala biti na daljši rok bolj usmerjena v kakovostnejša delovna mesta. V ESS je zbornica skupaj z drugimi delodajalskimi organizacijami zahtevala paket istočasnih sprememb zakonodaje o minimalni plači in trgu dela, sodelovala pa je tudi pri razpravi o izhodiščih za modernizacijo pokojninskega sistema. »Vključevali smo se v pripravo okrog 380 predpisov, od tega v pripravljalnih fazah preko delovnih skupin in tematskih posvetov posebej aktivno pri okoli 65 predpisov. Posebej bi omenil naše sodelovanje pri spremembah Zakona o SID banki, Zakona o jamstveni shemi in spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kjer smo predlagali rešitve za povečanje učinkovitosti teh postopkov in z njimi povezanih izvršilnih postopkov ter izboljšanja položaja upnikov«, je izpostavil Hribar Milič. Velik poudarek je dala GZS tudi pomoči pri ustvarjanju poslovnih priložnosti in internacionalizaciji poslovanja članov.

GZS je danes »po javnomnenjskih raziskavah najbolj vplivna zastopnica slovenskega gospodarstva. Naša največja prednost sta uravnotežena čez-sektorska struktura in visoka materialno kadrovska infrastruktura, ki nam na eni strani omogočata avtonomno izražanje branžnih in regionalnih interesov, hkrati pa tudi sposobnost sintetiziranja narodno gospodarskih interesov tako na področju zastopniške kot tudi poslovno pospeševalne vloge GZS«, je zaključil generalni direktor GZS.

UO GZS je predlog Letnega poročila GZS za leto 2009 sprejel in ga posredoval v potrditev Skupščini GZS.

Mag. Cveto Stantič, podpredsednik skupine delodajalcev v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru, je na seji predstavil evropsko gospodarsko strategijo EU 2020. Ta kot prednostna področja vključuje premišljeno, trajnostno in vključujočo rast. Ključne pobude za hitrejši napredek na prednostnih področjih in za doseganje ciljev so po Stantičevih besedah unija inovacij, mladi in mobilnost, evropski program za digitalne tehnologije, industrijska politika za dobo globalizacije, z viri gospodarna Evropa, program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta ter evropska platforma za boj proti revščini. Poudaril je, da je »pogoj za uspeh strategije boljše upravljanje in lastništvo strategije«. Da se slabe izkušnje z Lizbonsko strategijo ne bi ponovile, ključno vlogo in odgovornost dobiva ena institucija, t.j. Evropski svet. Stantič je prikazal tudi stališča in aktivnosti Eurochambres, evropskega združenja zbornic, katerega član je tudi GZS, do strategije EU 2020. Pri tem je poudaril, da se bodo evropske zbornice zavzemale predvsem tudi za monitoring izvajanja in izmenjavo dobrih praks.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136