GZS-Pravna služba in GZS-Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala je v sodelovanju s SDGD, Sindikatom delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije v drugi polovici leta 2018 v okviru evropskega projekta TANSIRC za krepitev in izboljšanje socialnega panožnega dialoga pripravila poročilo o stanju socialnega dialoga in industrijskih odnosov v gradbeništvu. Oba socialna partnerja sta medsebojno sodelovanje na splošno ocenila kot zelo dobro in konstruktivno.

Socialna partnerja sta skupaj oblikovala prioritete, kaj bi še bilo potrebno storite za izboljšanje socialnega dialoga in industrijskih odnosov v gradbeništvu. Kot skupne prioritete usmerjenih aktivnosti sta identificirala:

1.           Ustanovitev Direktorata za gradbeništvo

V preteklih letih je bilo naslovljenih na Vlado RS veliko zahtev po spremembah in ukrepih, vendar so bili učinki doslej izjemno skromni. Zato socialni partnerji menijo, da je nastopil čas za imenovanje kompetentnega uradnega predstavniškega telesa vlade za sodelovanje s predstavniki zbornic, stroke, sindikatov in izobraževanja na vseh ključnih vprašanjih povezanih z dejavnostjo gradbeništva. Direktorat za gradbeništvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je zapisan tudi v koalicijski pogodbi strank vladajoče koalicije, ki je pravkar nastopila svoj mandat.

 2.           Kadri in zaposlovanje

Slovensko gradbeništvo se nahaja pred daljšim večletnim obdobjem rasti. Potrebovalo se kakovostne kadre, ki jih bo potrebno tudi ustrezno nagrajevati. Socialni partnerji si bodo prizadevali za odpiranje kakovostnih, strokovnih in varnih delovnih mest. Pri tem bo potrebna tudi podpora in sodelovanje države. Socialni standard zaposlenih v gradbeništvu je potrebno dvigniti na ustrezno raven, da bodo v gradbeništvu lahko zaposlovali domačo delovno silo. Zato socialni partnerji pričakujejo ustrezno odzivanje države na potrebe podjetij za odpiranja delovnih mest v gradbeništvu v Sloveniji z izvajanjem ustreznega inšpekcijskega nadzora za preprečevanje neustreznih poslovnih praks pri uvozu poceni delovne sile preko posrednikov iz tujine. Razmere, ki jih je na slovenskem trgu gradenj ustvarila praksa izvajanja javnih naročil ni ustrezna. Zato je v javnem naročanju potrebno zagotoviti učinkovito izločanje neobičajno nizkih ponudb, ki povzročajo socialni damping in znižujejo nivo kakovosti opravljenih storitev v gradbeništvu. Posledica trenutne prakse je zniževanje vlaganj v kadre, v njihovo izobraževanje, usposabljanje in napredovanje, kar ustvarja velik razkorak med potrebami slovenskih gradbenih podjetij in željami mladih, da bi delali v poklicih, ki bi jim omogočali osebni razvoj,  poklicno napredovanje in primerno plačilo.

Gradbeništvo je z 62.000 zaposlenimi (vključno z inženiringi) eden največjih zaposlovalcev v Sloveniji. Predvidene povečane investicije v infrastrukturo in gradnjo stavb bodo ustvarile potrebo po 10.000 do 15.000 novih delovnih mestih. Ob pametni politiki države v sodelovanju s socialnimi partnerji in izobraževanjem bodo lahko v celoti realizirana v Sloveniji. Zato se pričakuje sistematični pristop vlade k odpiranju delovnih mest v gradbeništvu, ter ustrezno podporo izobraževanju in usposabljanju kakovostnih kadrov. Država, delodajalci, sindikati in izobraževalne ustanove se morajo aktivno zavzeti in preprečiti nadaljevanje prakse večletne degradacije gradbenih poklicev v Sloveniji ter vzpostaviti pogoje in spodbuditi mlade za intenzivnejše vstopanje v gradbene poklice. Gradbeni poklici predvsem na ravni poklicnega izobraževanja v Sloveniji se povsem neupravičeno uvrščajo med najmanj ugledne in slabo plačane. Slovenske poklicne šole za osnovne gradbene poklice sodijo med najmanj obiskane v EU. Pripraviti in izvesti je potrebno celovite ukrepe za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja mladih za vstopanje v gradbene poklice, za modernizacijo učnih programov, uvajanje sodobnih pripomočkov v procese izobraževanja in usposabljanja. Potrebno je pristopiti k intenzivnemu uvajanju vajeništva v gradbene poklice.

 3.           Stabilizacija trga gradbeništva in strategija razvoja dejavnosti gradbeništva do leta 2030

Vlada RS mora s svojim načinom planiranja in izvajanja investicij v gradbeništvu zagotoviti dolgoročno stabilen trg za gradbena podjetja. Zato mora vzpostaviti 5 do 6 letni drsni plan za izvedbo investicij s fiksnimi investicijskimi postavkami in z zagotovljenimi finančnimi viri, da bodo letne spremembe celotnega obsega del v gradbeništvu v dveh letih padle pod 10% oz. v štirih letih pod 5%. Pri tem naj Vlada zadolži poseben organ, ki bo skrbel za uresničevanje tega plana na državni ravni.

Socialni partnerji v gradbeništvu pričakujejo, da bo država kot največji investitor v gradbeništvu v sodelovanju z njimi pripravila strategijo razvoja dejavnosti gradbeništva do leta 2030, ki bo omogočila, da bodo dobili jasno sliko o investicijah države, njihovi dinamiki, potrebnih kapacitetah v dejavnosti, vlaganjih v razvoj in delovna mesta, izobraževanje in usposabljanje ter razvoj tehnične regulative in standardov. Strategija bo dala podjetjem in socialnim partnerjem ter izobraževanju jasne usmeritve za postavitev njihovih ciljev in oblikovanje izvedbenih programov. Strategija razvoja dejavnosti gradbeništva mora vsebovati strateške cilje, kazalnike in napovedi rezultatov.

 4.           Paritetni sklad v gradbeništvu

Za zmanjšanje previsokih socialnih tveganj in boljših pogojev za delo zaposlenih v gradbeništvu v Sloveniji, morajo socialni partnerji v gradbeništvu ustanoviti Paritetni sklad za gradbeništvo. Projektni nart je bil že spisan in poslan na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Izvedena so bila že dogovarjanja z Vlado in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki so obljubili finančno pomoč in sodelovanje pri izvedbi projekta in vzpostavitvi paritetnega sklada. Kasneje je prišlo do odstopa Vlade in predčasnih volitev. Nova Vlada je nastopila z mandatom v septembru 2018. Od Vlade RS socialni partnerji pričakujejo, da podpre projekt ustanovitve paritetnega sklada in da vzpostavi ustrezni zakonski okvir in delovanje državnih institucij, ki bodo omogočili trajnostno delovanje takšnega sklada. Potreben bi bil tudi denarni vložek s strani države v višini 30 mio Eur za namensko premoženje sklada. V skladu z Zakonom o javnih skladih lahko samo država ustanovi javni sklad, prav tako je njen denarni vložek denarno obvezen. Poleg tega bi za ustanovitev sklada bilo potrebno imenovanje vsaj štirih oseb/ strokovnjakov z različnih ministrstev v delovno skupino. Socialni partnerji bi potrebovali resurse za izvedbo takega projekta, in sicer denarne ter v obliki kadrovske okrepitve. Potreben bi bil denar za plačilo zunanjih ekspertov za paritetne sklade, ki bi svetovali pri izvedbi projekta, ter sredstva za širšo kampanjo oz. promocijo o prednostih paritetnega sklada.

 5.           Obvezno spoštovanje smernic za javno naročanje gradenj

Vlada naj uveljavi obvezno spoštovanje smernic za javno naročanje gradenj in postane vzoren naročnik, ki bo s svojim delovanjem na trg prinašal red in podpiral dobre poslovne prakse. Nujno je izboljšanje izvajanja načina javnega naročanja, delovanja delovnih inšpekcij in  onemogočanja nelojalne konkurence in socialnega dampinga. Slovenska praksa javnega naročanje se bistveno razlikuje od avstrijske, čeprav se obe naslanjata na EU direktivo o javnem naročanju. Pri tem je značilno, da slovenska podjetja v času največje krize našega gradbeništva od leta 2009 do 2016 in posledično pripravljenosti za delo po izjemno nizkih cenah, v Avstriji praktično niso prišla do javnega naročila, saj niso naklonjeni izboru ponudnikov izključno po najnižji ceni. Pri nas položaj obraten. Tudi v času velikega padca naročil, smo v Sloveniji oddali velike posle podjetjem iz drugih držav, tudi izven EU.

Vlada RS mora čim prej podpisati Konvencijo 94 Mednarodne organizacije dela o preprečevanju socialnega dampinga v javnem naročanju in s tem zavezati javne naročnike, da so odgovorni za sprejemanje neobičajno nizkih ponudb, ki ne zagotavljajo poplačil delavcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih in Kolektivnimi pogodbami.

 6.           Spodbude za povečanje zanimanja mladih za gradbene poklice

Potrebno je povečati zanimanje mladih za tehniške poklice s področja gradbeništva z uvedbo tehniških vsebin (Tehnični pouk) v izobraževalni sistem tudi v 9. razred osnovne šole, uvedbo obveznega predmeta Tehnika in tehnologije na srednji stopnji splošnega izobraževanja in uvedbo obveznega predmeta Inženirstvo v dva letnika splošnih gimnazij za povečanja zanimanja za tehniške poklice. Tehniške vsebine morajo vsebovati učenje osnov veščin izdelave 3D-modelov (geometrijsko modeliranje).

Za povečanje pomanjkljivega tehničnega znanja mladih in povečanja njihovega  zanimanje za poklicno izobraževanje naj se poveča z uvedbo vsaj nekaj izbranih gradbenih poklicev v vajeništvu in povišanjem štipendij za deficitarne poklice v gradbeništvu. Država naj zakonsko uredi področje tehniških poklicev z razmejevanjem in jasno profilacijo poklicev med štiriletno srednjo (tehnik), dvoletno višjo (inženir) in triletno visoko strokovno  izobrazbo (diplomirani inženir). Izobraževanje na višjih tehniških šolah se mora bistveno razlikovati od izobraževanja na visokih strokovnih šolah tako, da poteka velik del izobraževanja v gospodarstvu (predlog: 6 mesecev na leto) in ne le v izobraževalnih ustanovah. Država naj ponovno vzpostavi Tehnološko-inovacijsko agencijo in ponovno uvede sistem mladih raziskovalcev iz gospodarstva za izboljšanje pretoka znanja iz gradbeništva na univerze in obratno.

 7.           Razširjena veljavnost Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti in spodbujanje socialnega dialoga

Socialni partnerji od Vlade RS pričakujejo, da s spremembami Zakona o kolektivnih pogodbah omogoči uveljavitev Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti kot obvezne za vsa gradbena podjetja, ki delujejo v Sloveniji. S strani sindikata je že bila predlagana sprememba Zakona o kolektivnih pogodbah, in sicer z znižanjem praga za reprezentativnost, ki je sedaj na več kot 50 % vseh zaposlenih v gradbeni dejavnosti. Tak predlog je bil trenutno zavrnjen. Pričakujemo, da bo vlada določila odgovorne v pristojnih ministrstvih za oblikovanje medresorskih delovnih skupin za pripravo izvedbenih programov.

Država mora omogočati in spodbujati razvoj socialnega dialoga v gradbeništvu in skupaj s socialnimi partnerji storiti vse potrebno za dvig socialnih standardov zaposlenih v gradbeništvu in zagotoviti, da bodo vsi poklici v gradbeništvu uživali učinkovito zaščito pred nelojalno konkurenco iz tujine. Država s svojim delovanjem močno omejuje nujen razvoj socialnega dialoga v dejavnosti in slovensko gradbeništvo potiska na obrobje v EU, kjer krovne organizacije v EU slovenske prakse z vidika varnosti poslovanja podjetij in socialne varnosti zaposlenih ocenjujejo kot problematične.

 8.           Standardi in nove tehnologije (BIM)

Potrebno je ustvariti pogoje in spodbuditi aktivnosti za uskladitev tehničnih standardov na ravni države in uvedbo standardizirane tehnične dokumentacije za gradbene projekte v javnem naročanju, ki bo primerljiva z dokumentacijo v razvitih državah EU in bo omogočila intenzivno uvajanje novih tehnologij (BIM) in transparentno javno naročanje. S tem bo omogočena tudi posodobitev učnih programov tako, da se bo lahko tudi na izobraževalnem področju hitreje ujeli korak z najbolj razvitimi.

Evropska unija ima visoke zahteve glede okoljske sprejemljivosti in energetske učinkovitosti objektov, pospešene digitalizacije procesov od zasnove, načrtovanja, gradnje, do eksploatacije, upravljanja, rušenja in reciklaže. To bo od držav in podjetij zahtevalo nova vlaganja v znanje in razvoj, oblikovanje nacionalne tehnične regulative in standardizacije. To bo povečalo potrebo po oblikovanju nacionalnih ekspertnih skupin in zahtevalo intenzivno sodelovanje med podjetji, RR ustanovami in izobraževalnim sistemom. Posebej se bo potrebno posvetiti standardizaciji tehnične dokumentacije, standardizaciji procesov gradenj, standardom kakovosti izvedenih del, da bo lahko slovensko gradbeništvo še pravočasno vstopilo v svet digitalizacije in enakopravno konkuriralo na v prihodnosti vedno bolj odprtih evropskih trgih vključno z domačim.

Uskladitev in sprejem tehničnih standardov za potrebe uporabe BIM-pristopa na ravni države bo prispevalo k izboljšanju kakovosti in transparentnosti javnih naročil pri infrastrukturnih projektih, javni in zasebni stanovanjski in ne stanovanjski gradnji, in omogočilo usklajeno sodelovanje vseh udeležencev gradenj ter povečalo kakovost izvedbe in nadzora stroškov. Socialni partnerji predlagajo, da bi država za razvoj digitalizacije gradbeništva in grajenega okolja določila posebne pilotne projekte, kjer bi zahtevala uporabo BIM-a od zasnove do upravljanja in vzdrževanja objektov. Obenem bi morala ambiciozno zastaviti akcijski načrt uvedbe digitalizacije grajenega okolja s ciljem doseči najvišjo stopnjo uporabe BIM-a v projektih (BIM Stopnje 3) do leta 2022. Najvišja stopnja digitalizacije grajenega okolja bo omogočala, da bodo že naslednje generacije diplomantov usposobljene za prevzem odgovornih vlog pri izvedbi domačih in tujih investicij (primer IKEA, predor Karavanke, Stanovanjski sklad RS), ki že zahtevajo uporabo BIM-u.

Posodobitev izobraževalnih programov z vključevanjem interdisciplinarnih vsebin iz vseh področij grajenega okolja (gradbeništvo, arhitektura, geodezija, strojništvo, elektro, IT, okoljevarstvo) in s poudarkom na akreditaciji mednarodnih študijskih programih, ki bodo diplomantom slovenskih univerz dali kompetence za sodelovanje v globalnih gradbenih projektih. Država mora spodbujati vključitev slovenskih strokovnjakov v mednarodne standardizacijske skupine na področju BIM (CEN/TC 442 BIM) v sodelovanju s SIST.

 V prihodnjih letih bodo v okviru projekta TANSIRC na podlagi mednarodnih analiz stanja oblikovane tudi smernice in priporočila za izboljšanje industrijskih odnosov na področju gradbeništva za vsako posamezno državo, ki je vključena v projekt. Na GZS si obetamo, da bodo pristojne evropske institucije pripoznale naše cilje kot relevantne in v ta namen namenile tudi finančna sredstva. Naše aktivnosti bodo šle predvsem v pridobitev finančnih sredstev, ki bodo pomagala pri ustanovitvi in zagonu paritetnega sklada za gradbeništvo v Sloveniji.

 

mag. Jože Renar, direktor GZS ZGIGM
Dr. Katarina Prebil, direktorica pravne službe GZS
Urša Sojč, samostojna svetovalka, Pravna služba GZS 21.1.2018

OZADJE TEME:
SODICO >>>